Podjetnik ali mentor – teh 10 področij imejte ves čas pred očmi!
Na osnovi lastnih izkušenj pri delu s slovenskimi in mednarodnimi start-upi nam je Tilen Travnik, vodje operative v D·Labs, izkušen start-up mentor in eden od pobudnikov gibanja Delaj vitko, predstavil deset kritičnih področij, kjer se najpogosteje opečejo ustanovitelji zagonskih podjetij.
Gre za napake, zaradi katerih mladi, velikokrat ne dovolj izkušeni podjetniki zamudijo ali celo izgubijo priložnost za globalni preboj in uspeh, Travnik pa je nanje opozoril na srečanju mentorjev, partnerjev Iniciative Start:up Slovenija in start-upov, ki so lani jeseni prejela investicijo Slovenskega podjetniškega sklada. Srečanje smo organizirali v Orehovem gaju pri Ljubljani konec avgusta letos, Travnik pa nas je v svojem predavanju sistematično popeljal čez deset področij, ki jih je dobro ves čas imeti v mislih, tako pri svetovalnem oz. mentorskem delu s start-upi kot seveda pri izgradnji lastnega start-up podjetja:
Napaka 1: Zatiskanje oči pred tehničnim dolgom in domačimi nalogami
Ta težava se pojavi relativno pozno, največkrat takrat, ko se start-upi začnejo spogledovati z zunanjimi investitorji. Ena od ključnih nalog, ki jo naredijo dobri in vestni investitorji, je tehnični skrbni pregled ali t.i. ”Technical Due Diligence”.
Če se investitor zanj ne zanima, je vprašanje, kako resno misli. Če gre za start-upe, ki ponujajo storitve, takšne vrste dolg pomeni, kako (ne)urejeni so procesi v podjetju. Tako pri storitvenih kot tehničnih produktih pa gre za količino časa, ki je potrebna za odpravo vseh danih oz. znanih pomankljivosti.
Napaka 2: geografska (ne)omejenost trga
Velikokrat se je že izkazalo, da Slovenija ni dovolj velika, niti primerna za testiranje trga. Prav je, da si start-upi za začetek izberejo nek nišni trg, ki pa ne sme biti pogojen geografsko, razen, če je morda namenjen točno določeni lokaciji.
Še bolje kot označevanje zastavic na zemljevidu se obnese, če za testiranje trga čim bolj natančno definiramo, kdo je naš idealen kupec ali t.i. persona, denimo 35-letni moški, ki kupuje družinski kombi. In izzivi, ki jih prinese razpršenost potencialnih uporabnikov po vsem svetu, so še vedno boljše od zakopanosti v udobje bližnjega trga.
Napaka 3: nerealna pričakovanja ekipe glede doseženih rezultatov
Pričakovni donosi na lastne investicije start-up podjetnikov so nekaj, na kar je v intenzivnem procesu izgradnje in razvoja podjetja najbolje pozabiti. Ali pa se obnašati tako, kot pri testu s škatlo: če vanjo položite stvar, jo zaprete in nekam odložite, nato pa je ne odprete v naslednjih šestih mesecih, jo lahko vržete stran. Ko gradite ekipo in vabite nekoga v svoj start-up, se morate zavedati, da ga vabite iz varne službe nekam, kamor bo za tri leta prišel delati za ne prav veliko denarja in da obstaja velika verjetnost, da podjetje propade. Takšen pritisk lahko pri članih ekipe sproži nerealna pričakovanja in vodi v razdor, tudi če so lastniki manjšega lastniškega deleža.
Napaka 4: vizija, ki ni dovolj jasna, ni dovolj močna in ni dovolj dobro komunicirana
Vizija, ki jo imajo in v katero verjamejo ustanovitelji ter jedrna ekipa, pa tudi celoten sistem okoli podjetja, pomaga pri sprejemanju boljših odločitev. Gre za okvir, v katerega lahko vpnete vse dnevne dogodke in odločitve.
Investitorji podjetnikom polagajo na srce, naj bo vizija dovolj enostavna, da jo razumejo tudi njihove mame, torej brez tehničnih in zapletenih produktnih opisov. In dovolj dobro ter pogosto komunicirana do te mere, da jo zna povedati vsak član ekipe ali pa vsaj opisati njeno bistvo. Vizija je tudi vzvod za poravnavo razmišljanja in delovanja zaposlenih.
Napaka 5: pomanjkanje vztrajnosti
Problemov v start-up podjetništvu je vedno veliko, poraba energije pa je velika in dolgotrajna. Z začetno strastjo je enako kot z zaljubljenostjo, kemija po določen času izzveni, vztrajnost pa je tista, ki mora ostati in podjetniku pomagati pri premagovanju izzivov.
Sorodne objave
