Najpogostejša splošna vprašanja

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je specializirana razvojno – finančna institucija za spodbujanje rasti in razvoja podjetništva v Sloveniji po vzoru najboljših svetovnih praks. Osnovno poslanstvo SPS-a je zagotoviti ugodne finančne vire za zagonska, hitrorastoča, inovativna ter ostala mikro, mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, da lahko z njimi realizirajo zastavljeno rast in prodor na vedno bolj zahtevna in specializirana tržišča. Hkrati s finančnimi spodbudami pa SPS prav tako sokreira  slovenski start up ekosistem, je povezovalec različnih podjetniških mrež in svetovalnih institucij in s tem nadgrajuje finančno pomoč z vsebinsko pomočjo kot so različne strokovne storitve, informiranje, usposabljanja in mreženja za podjetja. S tem zastopa cilje Evropske komisije glede podpore podjetništva, rasti raziskav, razvoja in zaposlovanja. V letu 2019 je na novo uvedel  tudi nov program Spodbud malih vrednosti za mikro, mala in srednje velika podjetja – t.i. vavčerje. MSP-jem je na ta način omogočen bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih lahko krepijo svojo konkurenčnost in kompetence.

SPS financira mikro, mala in srednje velika podjetja ustanovljena v Republiki Sloveniji. Izvaja šest osnovnih finančnih linij skozi katere ponuja podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja različne ugodne finančne spodbude. Vse finančne linije si lahko ogledate tukaj.

Vse oblike finančnih ugodnosti (garancije, nižji stroški odobritve kredita subvencije obrestnih mer, direktne subvencije investicijskih izdatkov,…) SPS-a sodijo med državne pomoči in morajo biti usklajene s skupnimi evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pri tem je osnovno upoštevanje temeljne Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11.julij 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba št. 1083/2006), ter druga ustrezna evropska zakonodaja. Uredba št. 1083/2006 ureja cilje in splošna pravila glede pomoči v celoti.

Državne pomoči SPS-a v obliki nepovratnih spodbud, ugodnih obrestnih mer kreditov, garancij za zavarovanje kreditov za različne razvojne projekte so usmerjene v podporo tistih projektov, ki zagotavljajo povečevanje rasti podjetij, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega oziroma nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Zato so najpomembnejša ciljna skupina podjetja z velikim tržnim potencialom, ki ga gradijo na inovacijah in tehnoloških izboljšavah.  Med njimi so prav tako nova inovativna podjetja v Sloveniji, ki zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešna podjetja.

Podjetja se še vedno premalo zavedajo, da državne pomoči sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. In eno izmed pravil je, da mora biti državna pomoč nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj.

Investicija, ki že deluje in je že načeta, ne more biti podprta in sofinancirana s strani SPS-a.

Državna pomoč, ki jo lahko odobrava SPS, je namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem (ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki), razen če je v besedilu posameznega javnega razpisa drugače določeno.

Določila za opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij so skladna z opredelitvijo mikro, malih in srednje velikih podjetij iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008. Evropska definicija malih in srednje velikih podjetij, upošteva tudi lastniška razmerja. To področje je velikokrat s strani podjetij sprejeto z nerazumevanjem. Prav tako podjetja včasih ne upoštevajo upravičenih stroškov kot strogo pravilo.

Z državno pomočjo morajo biti ustvarjeni tudi učinki vidni v okolju, to pomeni, da gre za povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, širitev tržnega deleža in ustvarjena nova delovna mesta.

Učinki se preverjajo na podlagi namenske uporabe kreditov in posebnih spodbud za projekte, ki se šele začenjajo izvajati. Kontrola projekta se izvede na terenu ob sami nabavi tehnične opreme, kar pomeni, da se preveri dejansko stanje investicije in namenska poraba sredstev. Po zaključku investicije in izplačilu sredstev pa se obveznosti podjetnika ne končajo. Prejemniki državnih pomoči SPS-a so dolžni SPS-u, skladno s sklenjeno pogodbo o dodeljeni državni pomoči, poročati o doseženih stopnjah v pogodbi zastavljenih ciljev. Poročanje, ki poteka enkrat letno (najkasneje do 30.04. tekočega leta), za investicijsko leto in 3 leta po prejemu sklepa o državni pomoči, se nanaša na podatke o:

• prihodkih od prodaje,
• dobičku,
• ustvarjanju novih delovnih mest,
• stanju števila zaposlenih,
• dodani vrednosti na zaposlenega,
• drugih pogodbeno določenih kategorijah.

SPS v okviru vzpostavljenih direktnih povezav z javnimi bazami podatkov, kot so AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, IPRS – Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike, ZZZS – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, baze podatkov InfoBON –a in drugih, dostopa oz. si sam zagotovi potrebno spremljanje omenjenih finančnih podatkov o poslovanju ter številu zaposlenih v okviru posameznega prejemnika državne pomoči.

Informacije lahko pridobite:

• pri bančnih svetovalcih za kreditiranje podjetij v bankah, ki sodelujejo s SPS-om,
• pri območnih obrtnih in gospodarskih zbornicah,
• pri lokalnih in regionalnih podjetniških centrih,
• pri tehnoloških parkih,
• pri univerzitetnih ali podjetniških inkubatorjih.

Državne pomoči se dodeljujejo preko javnih razpisov.

Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani SPSa: www.podjetniskisklad.si.

Pri javnih razpisih/pozivih je potrebno preveriti pogoje razpisa/poziva:

• Kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje bančnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)?
• Katera podjetja so upravičena do prijave (upravičenci)?
• Katere investicije so upravičene do državne pomoči (upravičeni stroški)?
• Katera podjetja so zaradi pravil državnih pomoči izločena in se ne morejo prijaviti?
• Kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)?

Pri javnih razpisih za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov z hkratno subvencijo obrestne mere pri financiranju sodelujejo tudi banke, ki letno podpišejo s SPS-om pogodbo o sodelovanju.

Zato morajo zainteresirana podjetja pri teh razpisih poiskati tudi sodelujočo banko in pri njej zaprositi za investicijski kredit.
Razpisna dokumentacija za prijavo na javni razpis SPSa je dosegljiva na spletni strani www.podjetniskisklad.si.

Podjetja lahko kandidirajo za pridobitev posameznega produkta tako, da se prijavijo na objavljeni javni razpis SPS-a za posamezni produkt.

Zainteresirano podjetje, ki ustreza pogojem posameznega razpisa, se prijavi na razpis z uradno elektronsko oddajo vloge preko ePortala, ki mora biti pripravljena skladno z razpisnimi pogoji v objavljenem javnem razpisu in s tem postane prijavitelj.

Za pripravo in oddajo vloge je odgovoren prijavitelj sam – torej podjetje, ki se prijavlja.

Vsebina vloge je predstavljena v vsakem razpisu posebej, osnovna elementa sta prijavni list (dosegljiv za vsak razpis posebej v elektronski obliki – ePortal) in poslovni načrt.

Potrebno je dodati še nekaj uradnih dokazil, vendar večjih birokratskih težav s pripravo vloge podjetja nimajo. SPS zahteva le najnujnejše dokumente v povezavi z pravilnim koriščenjem nacionalnih in evropskih sredstev za podjetniški sektor.

Če podjetje izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa za posamezni produkt, se prijavi tako, da na SPS elektronsko preko ePortala uradno odda vlogo.

Vloga mora minimalno vključevati:

• prijavni list (ePortal)

ter vse ostale dokumente, ki se pripravijo/pridobijo ter v ePortal naložijo ( v kolikor zahteva posamezen razpis):

• poslovni načrt z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida
• pozitiven bančni sklep
• bonitetna dokazila
• izjava o številu zaposlenih

Popolni seznam dokumentov za popolno vlogo je naveden v vsakem posameznem razpisu.

SPS je za enostavnejšo in preglednejšo pripravo vloge za prijavo na javni razpis pripravil nekaj pripomočkov, ki so dosegljivi preko spletne strani www.podjetniškisklad.si / pripomočki za pripravo vloge:

1. ePortal – omogoča hitro, enostavno in elektronsko oddajo celotne vloge na SPS
2. Pripomoček za pripravo poslovnega načrta z navodili posebej za gospodarske družbe in posebej za samostojne podjetnike posameznike
3. Pripomoček za pripravo amortizacijskega načrta, ki omogoča informativen prikaz vračila investicijskih kreditov

Pripomočke za pripravo vloge podjetje najde tukaj.

Vse koristne informacije, ki jih podjetnik mora vedeti pa najde tukaj.

Prijavitelj se sam po lastni presoji odloča, ali bo vlogo pripravil sam ali bo za to koristil zunanjo pomoč.

V primeru, da se odloči za zunanjo pomoč, prostovoljno in po lastni presoji tržnih razmer izbere svetovalno podjetje ali podjetniškega svetovalca in z njim stopi v poslovni odnos. Vendar v tem odnosu SPS ne sodeluje.

Še enkrat opozorilo – svetovalnih podjetij ali podjetniških svetovalcev s pooblastilom za pripravo vlog za potencialne prijavitelje na javne razpise SPS-a ni.

Zato naj podjetja ne nasedajo morebitnim namigom ali razlagam, da so podprte zgolj vloge, ki jih pripravljajo svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci s posebnimi pooblastili. Je pa potrebno pri tem poudariti, da so določena svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci bolj usposobljeni za pripravo vlog kot drugi. Vendar to bodo podjetniki zagotovo znali oceniti in preveriti sami na trgu, ko se bodo odločali a zunanjo pomoč.

Pri pripravi poslovnega načrta za investicijo si pomagajte s programskim orodjem Poslovni načrt, ki ga najdete na spletni strani www.podjetniskisklad.si.

Pri predalčku pripomočki za pripravo vloge, sledite poslovnemu načrtu, ki se loči za samostojne podjetnike in za gospodarske družbe.

Pri obeh sledi:

1. a) Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka,
2. b) Priprava poslovnega načrta (tekstualni del) in
3. c) Priprava poslovnega načrta (finančni del).

Pri tekstualnem delu poslovnega načrta so praktična navodila za pisanje le-tega kot opombe pri vsaki točki. Pri finančni prilogi poslovnega načrta, pa je prvi delovni list navodilo, kjer je podrobno obrazložen način izpolnjevanja in poenostavitve. Za vsa dodatna vprašanja podjetnikov, v zvezi z izpolnjevanjem poslovnega načrta, je na SPS-u prav tako vedno dosegljiva oseba, ki je strokovno usposobljena za odgovore.

Pred prvo uporabo pripomočka kar se da podrobno preberite navodila. Po dolgoletnih izkušnjah z uporabo pripomočka ugotavljamo, še posebej velja to za Poslovni načrt (finančni del), da so vse težave pri izdelavi izključno posledica površne seznanitve z navodili in ne napake v računalniškem programu, kot praviloma vsak uporabnik najprej pomisli.

Če imate kljub temu težave z izdelavo poslovnega načrta, dobite dodatne informacije na telefonski številki (02) 234 12 53 – Darinka Meško.