Posebno poročilo Evropskega Računskega Sodišča

V začetku julija je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno poročilo »Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013«, pripravljeno na podlagi revizije, ki je potekala med oktobrom 2014 in marcem 2016. V analizo je zajetih vseh 1 025 finančnih instrumentov ESRR in ESS. Podatki izražajo stanje ob koncu leta 2014.

Glavne informacije, s poudarkom podatkov za Slovenijo:

finančni instrumenti so bili v programskem obdobju 2007–2013 učinkovit mehanizem za izvrševanje proračuna EU,
v programskem obdobju 2007–2013 je finančne instrumente (ESRR in ESS) uporabilo 25 od 28 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, in so skupno predstavljali približno 16 milijard EUR prispevkov iz operativnih programov (OP) ESRR in ESS,
v analizo je bil zajet tudi 1 holdinški sklad oz. mešani sklad in 1 jamstveni sklad – vse izvedeno preko Slovenskega podjetniškega sklada, ki je bil tudi edini izvajalec finančnih instrumentov iz evropskih sredstev v Sloveniji,
prispevek OP, za katere so bile prevzete obveznosti za Slovenijo do dne 31.12.2014, znaša 124 mio EUR (od tega prispevek iz proračuna ESRR 105 mio EUR),
do konca leta 2014, kar je le eno leto pred koncem prvotnega obdobja upravičenosti (31. december 2015), je bilo končnim prejemnikom na nivoju EU izplačanih le 57 % dotiranega kapitala instrumentov ESRR in ESS. Stopnje izplačil so bile nizke zlasti pri finančnih instrumentih na Slovaškem (21 %), v Španiji (27 %) in Italiji (32 %). Analiza je pokazala tudi, da je bila povprečna stopnja izplačil pri 31 finančnih instrumentih ESRR in ESS, ki sta jih upravljala EIB in EIF, posebno nizka in sicer 43 %,
Slovenija je med državami članicami na 3. mestu glede uspešnosti izvajanja finančnih instrumentov, kar pomeni, da je kar 90 % vseh črpanih sredstev nakazala končnim prejemnikom (boljši sta samo Estonija – 95% in Poljska – 93%),
Slovenija je šele na 22. mestu glede na skupne stroške upravljanja in provizije upravljanja, ki dosega 4 % finančne podpore izplačane končnim prejemnikom (najvišje stroške upravljanja ima Slovaška, kateri dosegajo 75 % podpore izplačane končnim prejemnikom – kar pomeni, da je Slovenija za izvajanje teh instrumentov imela določeno nizko stopnjo provizije in bila zelo učinkovita pri izplačilih končnim prejemnikom. Stroški upravljanja in provizije za upravljanje so bili načeloma omejeni na največ 4 % skupnega dotiranega kapitala finančnega instrumenta na leto, pri nas je bila v teh letih določena 0,5% letna provizija.