Novice

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je decembra 2018 s SID banko podpisal finančni sporazum, na osnovi katerega je SPS pridobil 28 milijonov evrov iz Sklada skladov in na ta način postal  posrednik mikroposojilne linije za MSP v okviru Sklada skladov.  Cilj SKLADA SKLADOV je, da vašemu podjetju olajšamo financiranje vsakodnevnega poslovanja. Več o Skladu skladov lahko preberete tukaj. 
HOMEOGARDEN HomeOgarden d.o.o., je mlado slovensko Starup podjetje, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo inovativnih okolju prijaznih rešitev za dom in vrt. V dveh letih od ustanovitve podjetja smo razvili inovativni sistem organskega trajnostnega vrtnarjenja brez, ki vključuje preko 35 inovativnih izdelkov. Ključna usmeritev podjetja je razvoj izključno naravnih in okolju prijaznih rešitev za dom in vrt, zato je naš slogan: »Ustvarjamo naravno okolje«. Produkti podjetja so razdeljeni v tri glavne skupine, in sicer: Homeopatska Lekarna za rastline, Sistem organskih gnojil in substratov Organski izbor za rastline in Prva pomoč proti glodavcem z naravnimi, inovativnimi izdelki za zatiranje škodljivcev. OSNOVNI PODATKI PODJETJA USTANOVITELJ – Aleš Pfeifer, Vesna Hočevar LETO USTANOVITVE –2012 IZDELEK - Ekološke in homeopatske storitve za dom in vrt VKLJUČENOST V PROGRAME – Inciativa Start:up Slovenija SPLETNA STRAN – http://homeogarden.com/ MOTO - Ustvarjamo naravno okolje http://www.homeogarden.com/About/Media 1. RAZVOJ PODJETJA IN POLOŽAJ NA TRGU Podjetje HomeOgarden d.o.o., je le nekaj mesecev po ustanovitvi slovenskemu tržišču predstavilo svojo prvo blagovno znamko Lekarna za rastline, ki sta jo konec leta 2013 dopolnili še dve blagovni znamki Organski izbor za rastline in Prva pomoč proti glodavcem. V letu 2014 so razširili prisotnost na slovenskem tržišču, kjer so trenutno prisotni na več kot 90% prodajnih mest (Merkur, Bauhaus, MTehnika, Baumax, Kalia, Interspar, Tuš, Mercator, Petrol,…). Že v letu 2014 so vstopili tudi na avstrijski in hrvaški trg, kjer večji prodor načrtujejo predvsem v letu 2015, saj sklenili sodelovanje z največjimi podjetji na omenjenih tržiščih (Unser Lagerhaus, Pevec). Ciljna tržišča podjetja HomeOgarden poleg omenjenih dveh predstavljajo predvsem razvite zahodne države z visoko stopnjo okoljske ozaveščenosti prebivalstva (Nemčija, Švica, Skandinavija). V letu 2016 pa načrtujejo predvsem utrditev svoje prisotnosti na avstrijskem in hrvaškem tržišču ter vstop na tržišče Nemčije in severne Italije. 2. FINANČNA SREDSTVA SKLADA Razpisi Slovenskega podjetniškega sklada so v okviru financiranja inovativnih tehnoloških podjetij, podjetju HomeOgarden d.o.o., omogočili izredno hiter razvoj podjetja, razvoj novih inovativnih izdelkov ter utrditev blagovne znamke na slovenskem tržišču. Podjetje je preko Slovenskega podjetniškega sklada prejelo subvencije za zagon inovativnih tehnoloških podjetij (P2) ter garancijo sklada za bančne kredite za inovativna tehnološka podjetja. 3. NAČRTI PODJETJA Dolgoročni cilj podjetja HomeOgarden je postati eden vodilnih evropskih ponudnikov okolju prijaznih rešitev za vrt in dom, kar bodo dosegli z intenzivnim marketingom, prodajo in razvijanjem novih inovativnih ekoloških produktov. Svojo nadaljnjo rast načrtujejo financirati skoraj izključno iz rednega poslovanja, svoje izdelke pa nameravajo tržiti še poleg Avstrije in Italije še v Nemčijo in Švico. Trenutna dinamika razvoja podjetja, odzivi vodilnih podjetij v panogi in na koncu odličen odziv potrošnikov dokazujejo uspešnost njihove strategije razvoja podjetja in programov ter učinkovitosti njihovih izdelkov. 4. ZAKAJ START UP PODJETJE? O lastnem podjetju sta ustanovitelja razmišljala že dlje časa. Kot izkušena strokovnjaka iz panoge sta že dlje časa opazovala nove trende na področju vrtičkarstva (nove okolju prijazne rešitve, spremenjene navade potrošnikov, spremembe zakonskih regulativ) ki močno spreminjajo dosedanje tržišče izdelkov za vrt. Ker tudi sama verjameva v pozitiven odnos do narave in se kot strokovnjaka zavedava vseh nevarnosti uporabe kemičnih sredstev se je ideja o lastnem podjetju ob upoštevanju zgornjih sprememb nakazovala sama po sebi. V letu 2012 je ideja dozorela, izdelki naše prve blagovne znake Lekarna za rastline pa so že prestali uradna testiranja. Splet okoliščin in naraščajoča kriza sta pomenila prelomni trenutek glede končne odločitve o ustanovitvi podjetja. ASCALAB d.o.o. Podjetje ASCALAB d.o.o. je ponudnik raziskovalnih, svetovalnih in razvojnih storitev na naravoslovnem področju in kot tako združuje poglobljena znanja pridobljena na podlagi večletnih izkušenj na področju elektrotehnike in računalništva. Največ ekspertize imajo na področju varovanja, zaščite in prenosa podatkov. Njihove rešitve so namenjene širokem spektru uporabnikov, v zdravstvu, farmaciji, v sistemih za video nadzor, in vse več za razvoj različnih aplikacij za pametne naprave (telefone, tablice). OSNOVNI PODATKI PODJETJA USTANOVITELJ – Predrag Krstič LETO USTANOVITVE – 2012 IZDELEK - spletna aplikacija VKLJUČENOST V PROGRAME- Go Global, CEED SPLETNA STRAN – www.ascalab.com Dodajmo video podjetja (v prilogi) 1. RAZVOJ PODJETJA IN POLOŽAJ NA TRGU Projektna ekipa je začela delovati spomladi leta 2012 kjer se je razvila ideja varnega prenosa podatkov. Podjetje je bilo ustanovljeno decembra 2012. Od takrat naprej je podjetniški tim skupaj začel dosegati zastavljene cilje. Do sedaj se je izkazal nemški trg kot najbolj obetaven za tovrstne rešitve. Testno rešitev so predstavili tudi njihovim partnerjem v Angliji in ZDA. Belgijski partner pa je skupaj z njimi postavil aplikativni model storitve KidTrust. 2. FINANČNA SREDSTVA SKLADA S strani Slovenskega podjetniškega sklada je podjetje pridobilo subvencijo za zagon inovativnega podjetja. Sredstva so namenili za nabavo opreme za razvoj tehnologije, izobraževanje, zaposlili so tudi dva inženirja v razvoju, nekaj stroškov pa so namenili tudi operativnim stroškom. Do konca leta 2015 načrtujemo še dve novi zaposlitvi, eno na področju razvoja in eno na področju prodaje in vzdrževanja strank. 3. NAČRTI PODJETJA Kratkoročni plan podjetja je začetek aktivne prodaje končne aplikacije. V prvi polovici leta 2015 se prične aktivna prodaja spletne aplikacije na podlagi katere načrtujejo trikratno povečanje prihodkov ter dodatno zaposliti 2 delavca - na področju razvoja. Ravno tako pa želijo produkt predstaviti na IT konferencah, s pomočjo katerih bi lahko prišli hitreje do potencialnih kupcev in začeli osvajati evropske trge. Kot visoko tehnološko podjetje se zavedajo tehnične dovršenosti produkta zato nameravajo za večjo možnost uspeha na trgu še posebej vlagati v marketinške dejavnosti. 4. ZAKAJ START UP PODJETJE? Podjetniški tim je podjetje ustanovil z željo in odločnostjo, da iz ideje ustvarijo nekaj novega. SAFE COVER SAVE COVER je inovativno visoko tehnološko podjetje, ki deluje na področju prehrambne industrije. Pod blagovno znamko SafeCover podjetje razvija, proizvaja in trži spekter proizvodov – zaščitnih pokrovčkov za pločevinke. FINANČNA SREDSTVA SKLADA Sredstva Slovenskega podjetniškega Sklada so porabili za izdelavo orodij, predvsem za brizganje plastike za razvoj končnega izdelka SAVE COVER RESEAL, nekaj sredstev pa so namenili tudi za promocijo in razvoj izdelka.« OSNOVNI PODATKI PODJETJA USTANOVITELJ – Perhoč Polona, Gospodjinački Marko LETO USTANOVITVE – 2013 VKLJUČENOST V PROGRAME – Go global Slovenia SPLETNA STRAN – www.safecover.eu MOTO - Start up podjetnik ima priložnost ustvariti nekaj inovativnega in na tem področju tudi uspeti. Film (ga še nimamo) PONIKA D.O.O. V Poniki, raziskave in razvoj, d.o.o., razvijajo tehnologijo za »high-tech« zeleno kmetovanje: akvaponske sisteme za hkratno pridelavo zelenjave in rib. Za gojenje rib ne potrebujejo vodnega vira, temveč lahko te samo-očiščevalne ribogojnice postavijo kjerkoli, napajajo se z deževnico in v zaprtem sistemu omogočajo gojenje tujerodnih rib. Količina tako pridelane zelenjave je tudi več kot 10x večja, poraba vode pa do 90 % manjša, kot pri zemeljski pridelavi. Ponujajo franšizni sistem združevanja komercialnih akvaponskih pridelovalcev, kjer pridobite akvaponsko tehnologijo, vzdrževanje sistema in prodajo pridelka pod skupno blagovno znamko ponnod. OSNOVNI PODATKI PODJETJA USTANOVITELJ – Matej Leskovec, dr. Vesna Miličic, dr. Maja Turnšek Hančič, ArtGraf d.o.o. LETO USTANOVITVE – 2013 IZDELEK - akvaponskI sistemI za hkratno pridelavo zelenjave in rib VKLJUČENOST V PROGRAME – CEED Go2market, CEED Growth, Reinovator Akademija, BENISI program, Vienna Impact Hub SPLETNA STRAN – www.ponnod.com MOTO - Revolucije so pomembne –še posebej zelene! Pri komercialnih akvaponskih sistemih ponnod se usmerjajo v tri segmente: Sezonska pridelava: primerna za pridelovalce brez dodatnega vira toplote, Celoletna pridelava: odpadna toplota, geotermalna toplota. Zelena in trajnostna usmeritev je izkoriščanje odpadne toplote (npr. bioplinarn, pekarn, pivovarn ipd.), s čimer občutno znižamo stroške zimske pridelave, Revitalizacija ribogojnic: ribogojnicam dodajo recirkulativni del sistema, na katerem raste zelenjava, s tem si izboljšajo kvaliteto vode, ribjo hrano pa porabijo tudi kot hranila za rastline in tako čez sezono pridobijo nov prihodkovni kanal. Dodan kratek filmček (imamo posnetek). 1. RAZVOJ PODJETJA IN POLOŽAJ NA TRGU V tem obdobju je podjetje osredotočeno še na slovenski trg, imajo pa že tudi povpraševanja iz tujine, ki jih lahko uresničijo po zaključku razvoja tehnologije in poslovnega modela. Trenutno s prvimi kupci testirajo prvi komercialni sistem ponnod prime. Gre za največji akvaponski sistem v osrednji in vzhodni Evropi: 400 m2 velik komercialni sistem v Prekmurju, ki služi tako kot tehnološki prototip, kot poslovni test predvidenega povračila investicije. Prav tako so razvili pasivni hišni sistem ponnod solar. Prototip stoji v Ljubljani, namenjen je za domačo pridelavo in uspešno nadomešča hišni vrt, saj ga je možno postaviti kamorkoli, npr. na streho garaže, ter omogoča domačo pridelavo lastne zelenjave in rib. 2. FINANČNA SREDSTVA SKLADA S strani slovenskega podjetniškega sklada je podjetje pridobili subvencijo za zagon inovativnega podjetja. Sredstva pa so bila namenjena predvsem za razvoj podjetja: deloma za plače vodje razvoja, večinoma pa za materialne stroške postavitve obeh prototipov, tako komercialnega sistema ponnod prime, kot hišnega sistema ponnod solar. V letu 2013 je podjetje doseglo 6.027 EUR čistih prihodkov od prodaje, zaposlovalo pa je 1 osebo. 3. NAČRTI PODJETJA Rast načrtujejo s širitvijo v osrednjo in vzhodno Evropo. Zaposlovati nameravajo predvsem visoko izobražene mlade ljudi iz področja inženiringa, biotehnologije in marketinga, za delo v sistemih (vzdrževanje in pobiranje pridelka) pa planirajo sodelovanje s socialnimi podjetji, saj je bilo ugotovljeno, da delo z zelenjavo in ribami pomirja in blagodejno vpliva na ljudi, ki se težko soočajo s stresom. Njihovi cilji so trije: zeleno zaposlovanje, povečevanje lokalne samooskrbe, izboljšanje kvalitete hrane. Čez nekaj let se vidijo kot uspešna mreža akvaponskih pridelovalcev, ki je s skupnim nastopom na trgu zmožna konkurirati velikim pridelovalcem iz Španije, Nizozemske in Italije in je zmožna krajšati trgovsko verigo ter večino pridelanega prodati neposredno kupcem na lokalnih trgih. 4. ZAKAJ START UP PODJETJE Podjetje so ustanovili trije mladi visoko izobraženi, ki jih je v prvi vrsti združevalo iskanje novih rešitev za kvaliteto in družbeno odgovornost hrane, ki pristane na naših krožnikih. Za poslovno pot pa so se odločili vsak iz svojih razlogov. Dr. Vesna Miličić, direktorica, v ponnodu vidi predvsem delo na obljubi iskanja zelenih delovnih mest in usmeritev v smeri okoljevarstva, iz katerega je doktorirala. Matej Leskovec, vodja razvoja, akvaponiko spoznava že od njenih povojnih dni in se je z idejo razvijanja akvaponskih sistemov začel poigravati še v študijskih časih ter je zaradi ljubezni do akvaponike celo presedlal med študijskimi smermi. Dr. Maja Turnšek Hančič pa je akvaponiko spoznala še kot navdušena akvaristka ter v njej uvidela priložnost, da marketinška znanja uporablja na ideji, v katero res verjame in tako gradi podjetje vse od začetne točke ter soodloča z ljudmi, ki imajo enake vrednote in vizijo. AVENTA PLUS d.o.o. AVENTA PLUS d.o.o. je tehnološko start up podjetje in se ukvarja z razvijanjem mobilne aplikacije Peekster, ki predstavlja nekakšen most med analognimi tiskanimi mediji in internetom. Glavni namen aplikacije je bralcu tiskanega medija omogočiti, da s svojim pametnim telefonom zajame članek, ki ga bere, aplikacija pa mu v hipu le –ta članek pretvori v digitalno obliko. S tem je bralcu omogočeno, da lahko članek deli s svojimi prijatelji po socialnih omrežjih, si ogleda bogate dodatne vsebine na temo članka, ali pa si vsebino shrani za kasnejše branje. OSNOVNI PODATKI PODJETJA USTANOVITELJ – Tine Hamler, Tomaž Orter, Smiljan Kerenčič LETO USTANOVITVE – 2012 IZDELEK – mobilna aplikacija PEEKSTER VKLJUČENOST V PROGRAME – Start up Slovenia SPLETNA STRAN – www.aventaplus.si MOTO -"The only thing standing between you and your goal is the bullshit story you keep telling yourself as to why you can’t achieve it." 1. RAZVOJ PODJETJA IN POLOŽAJ NA TRGU Produkt podjetja pokriva trg Velike Britanije in Združenih držav. V portfelju podjetja je večina svetovno znanih znamk iz področja časopisnega založništva iz omenjenih držav. 2. FINANČNA SREDSTVA SKLADA Finančna sredstva iz razpisa P2 (subvencije za zagon podjetja), ki jih je podjetje prejelo s strani Slovenskega podjetniškega sklada, so bila odlična popotnica za začetek njihove podjetniške poti. Sredstva so podjetju omogočila, da so lahko produkt financirali v najbolj občutljivi začetni fazi razvoja podjetja, saj so iskali pravo pozicijo produkta na trgu. Sredstva so namenili za financiranje razvoja in za zaposlovanje kadra. Prav zaradi pridobljenih sredstev pa je se je podjetje hitreje in učinkoviteje premikalo do naslednjih postavljenih ciljev. 3. NAČRTI PODJETJA Vizija podjetja je – dodatno se utrditi na obstoječih trgih ter razširiti svoj domet znotraj držav EU. Ravno tako pa v podjetju stremijo k še dodatnemu izpopolnjevanju mobilne aplikacije, ki bodo omogočile še hitrejše in enostavnejše razširjanje kvalitetnih vsebin med uporabniki in bralci. Eden izmed temeljnih ciljev je vzpostaviti sodelovanje s strateškim investitorjem, ki bo lahko strateško in finančno pomagal podjetju do še hitrejšega razvoja in širjenja podjetja. 4. ZAKAJ START UP PODJETJE? Za ustanovitev podjetja so se odločili zaradi želje po samodokazovanju, preizkusu lastnih idej v praksi, zaradi možnosti krojitve svoje usode, potešitev svojega ega in romantične ideje po spreminjanju sveta.
I. Osnovne informacije o računalniškem pripomočku za pripravo poslovnega načrta: Za izdelavo poslovnega načrta smo na Skladu pripravili dva programa, ki v skladno celoto združita vaše napovedi o bodočem poslovanju. Podjetnikom omogočata, da na sistematičen način v tekstualnem delu predstavijo vse kar je pomembno o podjetju in ga v finančnem delu še ovrednotijo. Skupaj tvorita celovit poslovni načrt podjetja. Tekstualni del poslovnega načrta deluje v Microsoft Wordu iz paketa Office. Podjetniku nudi možnost na pregleden način v besedi in sliki predstaviti preteklo poslovanje in načrte za prihodnja leta.  Finančni del poslovnega načrta deluje v Microsoft Excelu iz paketa Office. Podjetnik mora svoje napovedi iz tekstualnega dela konkretizirati v finančnem delu. Program je enostaven za uporabo in omogoča podjetnikom, da finančno ovrednotijo svoje poslovne zamisli, potrebno višino tujih finančnih virov za investicijo in poslovanje s pozitivnim denarnim tokom. Tako izdelan poslovni načrt ustreza zahtevanim kriterijem posameznih bank za poslovne načrte, zato se lahko predstavite tudi kot samostojni prosilci kreditov pri bankah, ki sodelujejo s Skladom.Banke, ki sodelujejo s Skladom so dostopne tukaj. II. Postopek uporabe pripomočka: 1. korak: Preberite Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka 2. korak: Priprava Poslovnega načrta (tekstualni del) Pripomoček Poslovni načrt (tekstualni del - navodila so že vključena v komentarjih pripomočka) 3. korak: Priprava Poslovnega načrta (finančni del) Navodilo za pripravo finančnega dela  Pripomoček Poslovni načrt (finančni del za leto 2018)Pripomoček Poslovni načrt (finančni del za leto 2019)
I. Osnovne informacije o računalniškem pripomočku za pripravo poslovnega načrta:   Za izdelavo poslovnega načrta smo na Skladu pripravili dva programa, ki v skladno celoto združita vaše napovedi o bodočem poslovanju. Podjetnikom omogočata, da na sistematičen način v tekstualnem delu predstavijo vse kar je pomembno o podjetju in ga v finančnem delu še ovrednotijo. Skupaj tvorita celovit poslovni načrt podjetnika. o   Tekstualni del poslovnega načrta deluje v Microsoft Wordu iz paketa Office. Podjetniku nudi možnost na pregleden način v besedi in sliki predstaviti preteklo poslovanje in načrte za prihodnja leta.  o   Finančni del poslovnega načrta deluje v Microsoft Excelu iz paketa Office. Podjetnik mora svoje napovedi iz tekstualnega dela konkretizirati v finančnem delu. Program je enostaven za uporabo in omogoča podjetnikom, da finančno ovrednotijo svoje poslovne zamisli, potrebno višino tujih finančnih virov za investicijo in poslovanje s pozitivnim denarnim tokom.    Tako izdelan poslovni načrt ustreza zahtevanim kriterijem posameznih bank za poslovne načrte, zato se lahko predstavite tudi kot samostojni prosilci kreditov pri bankah, ki sodelujejo s Skladom.Banke, ki sodelujejo s Skladom so dostopne tukaj. II. Postopek uporabe pripomočka: 1. korak: Preberite Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka navodila za naložitev in uporabo pripomočka Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka 2. korak: Priprava Poslovnega načrta (tekstualni del) Pripomoček Poslovni načrt (tekstualni del-navodila so že vključena v komentarjih pripomočka) 3. korak: Priprava Poslovnega načrta (finančni del) Navodilo za pripravo finančnega dela  Pripomoček Poslovni načrt (finančni del za leto 2018)  Pripomoček Poslovni načrt (finančni del za leto 2019)
Podjetnik mora biti seznanjen o tem, da se državne pomoči dodeljujejo le preko javnih razpisov. Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada: http://www.podjetniskisklad.si/razpisi. Informacije o javnih razpisih Sklada in razpisno dokumentacijo pa najdete tudi: pri bančnih svetovalcih za kreditiranje podjetij v bankah, ki sodelujejo s Skladom, pri območnih obrtnih in območnih gospodarskih zbornicah, pri lokalnih podjetniških centrih in pri podjetniških svetovalcih.
Prijavitelji delajo največ napak, s tem ko: prijavljajo tudi neupravičene stroške (npr. stroške dela, med upravičenimi stroški javnega razpisa pa so le stroški nakupa nove tehnološke opreme), podjetja se nepravilno razvrstijo v velikostno skupino (mikro, mala ali srednje velika podjetja) ali pa se prijavijo kljub omejitvam glede upravičenosti do kandidiranja, prijavijo že začete investicije. Zato je potrebno upoštevati naslednja dejstva, da do napak ne pride: Državna pomoč, ki jo lahko odobrava Sklad, je namenjena zgolj mikro, malim in srednje velikim podjetjem skladno s skupno evropsko definicijo malih in srednje velikih podjetij razen če je v besedilu javnega razpisa drugače določeno. Podjetja se še vedno premalo zavedajo, da državne pomoči v večini primerov sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. In eno izmed pravil je, da mora biti državna pomoč nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj. Torej investicija, ki se že izvaja in je že načeta, ne more biti podprta in sofinancirana s strani Sklada. Učinki se preverjajo na podlagi namenske uporabe kreditov in subvencij za projekte, ki se šele začenjajo izvajati. Včasih podjetja ne upoštevajo upravičenih stroškov kot strogo pravilo. Upravičen strošek je natančno definiran in vsi ostali stroški, ki bi jih podjetnik želel uveljavljati v kasnejših fazah realizacije in niso predstavljeni v vlogi, so neupravičeni stroški in jih mora Sklad zavrniti. Z državnimi pomočmi morajo biti ustvarjeni širši gospodarski učinki kot so nova delovna mesta in večja povprečna dodana vrednost na zaposlenega. Če teh učinkov ne bo, se bodo tudi državne pomoči izkazale kot neučinkovite. Ustvarjanje rasti in razvoja podjetja pa zahteva od podjetnikov zrelost, strokovnost, profesionalizacijo poslovanja in pravo mero podjetniške odgovornosti. Včasih so podjetniki premalo ambiciozni glede nadaljnjega razvoja podjetja in netolerantni glede skupnih evropskih pravil o dodeljevanju državnih pomoči podjetniškemu sektorju. Pravila so za vse države članice enaka in jih je potrebno upoštevati. Sankcije so namreč visoke - tudi vračilo državne pomoči z zamudnimi obrestmi vred. Vsako pravilo pa je hitro povezano z birokratskimi postopki. Trudimo se, da so le-ti čim bolj prilagojeni potrebam podjetij, izogniti pa se jim žal ne moremo.
Kakšna institucija je Slovenski podjetniški sklad? Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad ali SPS), kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijijo, za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za investicijske projekte v malih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi bankami in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. Od leta 2004 preko Slovenskega podjetniškega sklada Ministrstvo za gospodarstvo usmerja v podjetniški sektor tudi evropska strukturna sredstva za investicijske naložbe. Koga Sklad financira? V letu 2016 Sklad  nadaljuje s ponudbo produktov za MSP-je v Sloveniji. Podobno kot preteklo leto bo tudi v letošnjem letu izvajal dva vsebinska programa finančnih spodbud za mikro, mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, in sicer:- program MLADI/podjetja mlajša od 5 let/- program MSP5+/podjetja starejša od 5 let/ Katere finančne instrumente Sklad ponuja mikro, malim in srednje velikim podjetjem? Sklad izvaja pet različnih finančnih linij skozi katere ponuja podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja različne ugodne finančne spodbude, in sicer:  - ZAGONSKE SPODBUDE(nepovratna sredstva) za ustanovitev podjetij- SEMENSKI KAPITAL za vstop in širitev mladih podjetij na trgu- TVEGAN KAPITAL za hitro globalno rast- MIKROKREDITE za posebne ciljne skupine, ki potrebujejo sredstva za tekoče poslovanje- GARANCIJE za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere za tekoče poslovanje in nadaljnjo rast podjetij Ali sodijo finančne ugodnosti Sklada med državne pomoči? Vse oblike finančnih ugodnosti (garancije, nižji stroški odobritve kredita subvencije obrestnih mer, direktne subvencije investicijskih izdatkov,…) Sklada sodijo med državne pomoči in morajo biti usklajene s skupnimi evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pri tem je osnovno upoštevanje temeljne Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11.julij 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba št. 1083/2006), ter druga ustrezna evropska zakonodaja. Uredba št. 1083/2006 ureja cilje in splošna pravila glede pomoči v celoti. Kakšen je namen državnih pomoči Sklada? Državne pomoči Sklada v obliki ugodnih obrestnih mer kreditov, garancij za zavarovanje kreditov ali nepovratnih sredstev za različne razvojne projekte so usmerjene v podporo tistih projektov, ki zagotavljajo povečevanje rasti podjetij, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega oziroma nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Zato so najpomembnejša ciljna skupina podjetja z velikim tržnim potencialom, ki ga gradijo na inovacijah in tehnoloških izboljšavah - gazele. Med njimi so prav tako nova inovativna podjetja v Sloveniji, ki zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešna podjetja. Ali lahko podjetje državno pomoč koristi za nazaj? Podjetja se še vedno premalo zavedajo, da državne pomoči sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. In eno izmed pravil je, da mora biti državna pomoč nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj. Ali je lahko investicija, ki je že načeta podprta in sofinancirana s strani Sklada? Investicija, ki že deluje in je že načeta, ne more biti podprta in sofinancirana s strani Sklada. Komu je namenjena državna pomoč? Državna pomoč, ki jo lahko odobrava Sklad, je namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem (ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki), razen če je v besedilu posameznega javnega razpisa drugače določeno. Določila za opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij so skladna z opredelitvijo mikro, malih in srednje velikih podjetij iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008. Evropska definicija malih in srednje velikih podjetij, upošteva tudi lastniška razmerja. To področje je velikokrat s strani podjetij sprejeto z nerazumevanjem. Prav tako podjetja včasih ne upoštevajo upravičenih stroškov kot strogo pravilo. Kakšni učinki morajo biti doseženi po investiciji? Z državno pomočjo morajo biti ustvarjeni tudi učinki vidni v okolju, to pomeni, da gre za povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, širitev tržnega deleža in ustvarjena nova delovna mesta. Kako se preverjajo učinki prejetih kreditov in posebnih spodbud (nepovratna sredstva)? Učinki se preverjajo na podlagi namenske uporabe kreditov in posebnih spodbud za projekte, ki se šele začenjajo izvajati. Kontrola projekta se izvede na terenu ob sami nabavi tehnične opreme, kar pomeni, da se preveri dejansko stanje investicije in namenska poraba sredstev. Po zaključku investicije in izplačilu sredstev pa se obveznosti podjetnika ne končajo. Prejemniki državnih pomoči Slovenskega podjetniškega sklada so dolžni Skladu, skladno s sklenjeno pogodbo o dodeljeni državni pomoči, poročati o doseženih stopnjah v pogodbi zastavljenih ciljev. Poročanje, ki poteka enkrat letno (najkasneje do 30.04. tekočega leta), za investicijsko leto in 3 leta po prejemu sklepa o državni pomoči, se nanaša na podatke o: - prihodkih od prodaje, - dobičku, - ustvarjanju novih delovnih mest, - stanju števila zaposlenih, - dodani vrednosti na zaposlenega, - drugih pogodbeno določenih kategorijah.Sklad je v letu 2009 uspel vzpostaviti direktne povezave z javnimi bazami podatkov, kot so AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, IPRS – Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike, ZZZS – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, baze podatkov InfoBON –a in drugih. S temi dostopi lahko Sklad sam zagotovi potrebno spremljanje omenjenih finančnih podatkov o poslovanju ter številu zaposlenih v okviru posameznega prejemnika državne pomoči. Zato Sklad prejemnikom državnih pomoči Sklada, ki so v skladu s sklenjeno pogodbo o dodeljeni državni pomoči še dolžni poročati o doseženih stopnjah v pogodbi zastavljenih ciljev sporoča, da poročanje ni več potrebno. Navedeno ne velja za prejemnike državnih pomoči Sklada v letih 2007 in 2008 v okviru razpisa za produkt P5 – sofinanciranje (subvencije) za turistične projekte. Koliko razpisov je objavil Sklad v letu 2016? V letu 2016 je Sklad  objavil 9 javnih razpisov, ki jih najdete tukaj.  Za katera sredstva je največ zanimanja? Največ povpraševanjav letu 2016 je še vedno po garancijah Sklada, saj je tudi na strani Garancij za zavarovanje bančnih največ ponujenih sredstev s strani Sklada. Čemu so namenjeni razpisi zagonskih spodbud (nepovratna sredstva)? Razpisi zagonskih spodbud (nepovratna sredstva) so namenjeni sofinanciranju zagonu novih inovativnih podjetij, sofinanciranju mladih podjetij v problemskih območjih ter podjetij z predelavo lesa. Nepovratna sredstva pa pomenijo tudi veliko zavezo za podjetje pri izpolnjevanju napovedanih poslovnih rezultatov in rasti podjetja. Brez tega se lahko zgodi, da bo podjetje dolžno nepovratna sredstva tudi vračati. Za kateri produkt Sklada iz naslova dolžniških virov je s strani podjetnikov največje zanimanje? Med dolžniškimi viri ostajajo še vedno zanimive garancije za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov, ki jih podjetniki lahko najamejo pri katerikoli slovenski banki, ki sodeluje s Skladom. Kakšno je povpraševanje s strani podjetij po razvojnih sredstvih? Povpraševanje po razvojnih sredstvih s strani podjetij je veliko in tako lahko govorimo o pozitivnem koriščenju evropskih sredstev. Je sredstev dovolj, da se zadovolji povpraševanje, koliko bi jih potrebovali? Sredstev nikoli ni dovolj. Več sredstev bi potrebovali za čiste začetnike, saj je za zagonske spodbude izjemno veliko povpraševanje, ravno tako je povpraševanje po posebnih spodbudah (nepovratnih sredstev) za obratna sredstva, vendar teh sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 ne bo, ampak bodo posebne spodbude namenjene samo zagonu podjetij. Na kakšen način lahko kandidirajo podjetja na razpis za posamezni produkt Sklada? Podjetja lahko kandidirajo za pridobitev posameznega produkta tako, da se prijavijo na objavljeni javni razpis Sklada za posamezni produkt. Zainteresirano podjetje, ki ustreza pogojem posameznega razpisa, se prijavi na razpis z uradno oddajo vloge, ki mora biti pripravljena skladno z razpisnimi pogoji v objavljenem javnem razpisu in s tem postane prijavitelj.Za pripravo in oddajo vloge je odgovoren prijavitelj sam – torej podjetje, ki se prijavlja. Vsebina vloge je predstavljena v vsakem razpisu posebej, osnovna elementa sta prijavni list (dosegljiv za vsak razpis posebej v elektronski obliki na spletni strani www.podjetniskisklad.si pod rubriko RAZPISI) in poslovni načrt. Potrebno je dodati še nekaj uradnih dokazil, vendar večjih birokratskih težav s pripravo vloge podjetja nimajo. Sklad zahteva le najnujnejše dokumente v povezavi z pravilnim koriščenjem nacionalnih in evropskih sredstev za podjetniški sektor. Če podjetje izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa za posamezni produkt, se prijavi tako, da na Slovenski podjetniški sklad pošlje uradno vlogo s pripisom “Ne odpiraj, vloga za produkt (ime produkta). Vloga mora minimalno vključevati: - prijavni obrazec  - poslovni načrt z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida za leto 2010  - pozitiven bančni sklep  - bonitetna dokazila  - izjava o številu zaposlenih  - Dokazilo subjekta inovativnega okolja, da je podjetje član subjekta  Popolni seznam dokumentov za popolno vlogo je naveden v posameznem razpisu. Kje še lahko pridobim informacije o javnih razpisih Sklada in razpisno dokumentacijo? Informacije za garancije lahko pridobite: - pri bančnih svetovalcih za kreditiranje podjetij v bankah, ki sodelujejo s Skladom, - pri območnih obrtnih in gospodarskih zbornicah, - pri lokalnih in regionalnih podjetniških centrih, - pri tehnoloških parkih, - pri univerzitetnih ali podjetniških inkubatorjih. Kje se lahko prijavim na e-novice Sklada? Da boste pravočasno obveščeni o razpisih Sklada, se preko spletnih strani Sklada www.podjetniškisklad.si prijavite na e-novice. Kako se dodeljujejo državne pomoči? Državne pomoči se dodeljujejo preko javnih razpisov. Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada www.podjetniskisklad.si. Na kaj je potrebno biti pozoren pri posameznih razpisih? Pri javnih razpisih je potrebno preveriti pogoje razpisa: - kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje bančnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)? - katera podjetja so upravočena do prijave (upravičenci)? - katere investicije so upravičene do državne pomoči (upravičeni stroški)? - Katera podjetja so zaradi pravil državnih pomoči izločena in se ne morejo prijaviti? - kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)? Pri javnih razpisih za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov z hkratno subvencijo obrestne mere pri financiranju sodelujejo tudi banke, ki letno podpišejo s Skladom pogodbo o sodelovanju. Zato morajo zainteresirana podjetja pri teh razpisih poiskati tudi sodelujočo banko in pri njej zaprositi za investicijski kredit.Razpisna dokumentacija za prijavo na javni razpis Sklada je dosegljiva na spletni strani www.podjetniskisklad.si in na sedežu Sklada. Katere finančne produkte bo Sklad razpisal preko javnih razpisov v letu 2016?   Kako pripravim poslovni načrt? Pri pripravi poslovnega načrta za investicijo si pomagajte s programskim orodjem Poslovni načrt, ki ga najdete na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Pri predalčku pripomočki za pripravo vloge, sledite poslovnemu načrtu, ki se loči za samostojne podjetnike in za gospodarske družbe. Pri obeh sledi: a) Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka, b) Priprava poslovnega načrta (tekstualni del) in c) Priprava poslovnega načrta (finančni del). Pri tekstualnem delu poslovnega načrta so praktična navodila za pisanje le-tega kot opombe pri vsaki točki. Pri finančni prilogi poslovnega načrta, pa je prvi delovni list navodilo, kjer je podrobno obrazložen način izpolnjevanja in poenostavitve. Za vsa dodatna vprašanja podjetnikov, v zvezi z izpolnjevanjem poslovnega načrta, je na Skladu prav tako vedno dosegljiva oseba, ki je strokovno usposobljena za odgovore. Ko začnemo vnašati bilančne podatke v tabele, ne gre, ker nas program vpraša po geslu. Zakaj se pojavi opozorilo? Microsoft Excel Celica ali grafikon, ki ga poskušate spremeniti, je zaščiten in zato označen samo za branje. Za spreminjanje najprej odstranite zaščito z uporabo ukaza »Odstrani zaščito lista« (meni »Orodja«, podmeni »Zaščita«). Morda boste vprašani po geslu. Podatke ste poskušali vnašati v napačne celice. Podatke je možno vnašati le v modre celice, vse ostale celice so zaklenjene in morajo (zaradi funkcionalnosti programa) zaklenjene tudi ostati. Bele celice vsebujejo besedila, rumene celice pa vsebujejo formule, ki so potrebne za izračune. Ko želimo v točki »1. BILANČNI PODATKI PRETEKLEGA POSLOVANJA« odkljukati, da obstaja ali da ne obstaja bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, z miško klikamo v označeno polje in se nič ne spremeni. Zakaj program ne sprejme klika miške? Program ne sprejme klika zato, ker niste pravilno nastavili varnosti v vašem Excelu, po tem, ko ste ga prenesli in shranili na vaš računalnik. Narediti morate naslednje: ko zaženete Excel, v meniju kliknete »Orodja« in ko se vam odprejo podmeniji, greste z miško na podmeni »Makro«, kjer se odprejo novi podmeniji. Kliknete na podmeni »Varnost« in v pogovornem oknu potrdite »srednjo stopnjo varnosti«. Če ste pred tem morda že vpisali kakšen znesek v preglednice, vam program, žal, ne bo dal pravilnega rezultata in v takem primeru je edina rešitev: vse zbrisati. Morali si boste namestiti novo datoteko s spletne strani, v kateri pa najprej nastavite »Varnost« in program bo deloval pravilno. V točki »2. INVESTICIJA IN VIRI FINANCIRANJA INVESTICIJE« sta možni le dve leti za porabo sredstev. Kaj narediti v primeru, ko predvidevamo, da bo investicija trajala tri leta?  V takšnem primeru tega računalniškega programa ni možno uporabiti. Vse podatke smo vnesli tako kot piše v Navodilu za pripravo finančnega dela. Zakaj se nam tako v Izkazu uspeha in Bilanci stanja kot v Denarnem izidu in celo v Kazalnikih, namesto izračunanih vrednosti pojavljajo napisi: »#VREDN!«? Vse te preglednice so obarvane rumeno in zaklenjene, tako da ne moremo nič vpisovati ali popraviti. Po strokovni obrazložitvi podjetja Microsoft, se v posamezni celici Excela pojavi napaka »#VREDN!« takrat, kadar je za izračun vrednosti te celice uporabljena napačna vrsta argumenta ali operand ni uporabljen. Za vaš poslovni načrt to pomeni, da ste točko »3.4.3. Finančne obveznosti - posojila« in/ali točko »3.4.4. Dolgoročne poslovne obveznosti - finančni leasing«, izpolnili napačno ali pomanjkljivo. Da lahko program izračuna višino obroka glavnice, znesek plačanih obresti ter stanja kreditov in leasingov za vsa leta, potrebuje minimalno štiri podatke, ki morajo biti obvezno vpisani. Brez njih ne bo šlo! Vsakokrat se vam bo prikazal napis »#VREDN!« če bo manjkal le eden, katerikoli od naslednjih podatkov: - glavnica, - obrestna mera, - mesec in leto porabe kredita oziroma sklenitve leasing pogodbe in - število mesečnih obrokov v katerih boste kredit ali leasing odplačali. Pa še opozorilo za nenatančne: pri vnosu obrestne mere je pogosta napaka (z enako posledico na izračun), da namesto vnosa številke, na primer »5,863« (podatek za november 2008) izdelovalci poslovnega načrta vpišejo »EURIBOR 6mesečni + 0,7%«, kar pomeni za Microsoft Excel uporabo napačne vrste argumenta in v celici se bo izpisalo »#VREDN!«. V lanskem poslovnem letu smo pretežni del čistih prihodkov od prodaje dosegli s trgovinsko dejavnostjo. V letošnjem letu načrtujemo investicijo v proizvodno dejavnost. Zaradi avtomatizma izračuna stroškov v točki »3.2.1. Stroški blaga, materiala in storitev« je nabavna vrednost prodanega blaga prikazana previsoko, stroškov porabljenega materiala pa sploh ni načrtovanih. Ali lahko odklenete celice za vpis pravilnih stroškov? Program je uporaben le v originalni verziji, objavljeni na spletni strani Sklada in ga ni možno korigirati za specifične potrebe posamezne podjetnice ali podjetnika. V takšnem primeru naj vam služi izdelan finančni del poslovnega načrta kot podlaga in napotek za izdelavo lastnega finančnega dela poslovnega načrta vašega podjetj Na kaj je potrebno biti pozoren pred prvo uporabo pripomočka? Pred prvo uporabo pripomočka kar se da podrobno preberite navodila. Po triletnih izkušnjah z uporabo pripomočka ugotavljamo, še posebej velja to za Poslovni načrt (finančni del), da so vse težave pri izdelavi izključno posledica površne seznanitve z navodili in ne napake v računalniškem programu, kot praviloma vsak uporabnik najprej pomisli. Če imate kljub temu težave z izdelavo poslovnega načrta, dobite dodatne informacije na telefonski številki (02) 234 12 87 - Anton Vajngerl. Pripomočki Sklada za pripravo vloge Slovenski podjetniški sklad je za enostavnejšo in preglednejšo pripravo vloge za prijavo na javni razpis pripravil nekaj pripomočkov, ki so dosegljivi preko spletne strani www.podjetniškisklad.si / pripomočki za pripravo vloge: 1. pripomoček za pripravo poslovnega načrta z navodili posebej za gospodarske družbe in posebej za samostojne podjetnike posameznike, 2. pripomoček za pripravo amortizacijskega načrta, ki omogoča informativen prikaz vračila investicijskih kreditov 3. rubrika med pripomočki NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA PODJETNIKOV ponuja koristne nasvete in odgovore za pripravo vloge in uspešno koriščenje državnih pomoči Sklada, ki lahko hitro razreši morebitno dilemo, ki se pojavi pri pripravi vloge. Prijavitelj se sam po lastni presoji odloča, ali bo vlogo pripravil sam ali bo za to koristil zunanjo pomoč. V primeru, da se odloči za zunanjo pomoč, prostovoljno in po lastni presoji tržnih razmer izbere svetovalno podjetje ali podjetniškega svetovalca in z njim stopi v poslovni odnos. Vendar v tem odnosu Sklad ne sodeluje. Še enkrat opozorilo – svetovalnih podjetij ali podjetniških svetovalcev s pooblastilom za pripravo vlog za potencialne prijavitelje na javne razpise Slovenskega podjetniškega sklada ni. Zato naj podjetja ne nasedajo morebitnim namigom ali razlagam, da so podprte zgolj vloge, ki jih pripravljajo svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci s posebnimi pooblastili. Je pa potrebno pri tem poudariti, da so določena svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci bolj usposobljeni za pripravo vlog kot drugi. Vendar to bodo podjetniki zagotovo znali oceniti in preveriti sami na trgu, ko se bodo odločali a zunanjo pomoč. Ali lahko na kratko komentirate slovenski trg tveganega kapitala in povpraševanje po njem in podrobneje razložite delovanje vašega sklada. Po kakšnih kriterijih bo sklad vlagal sredstva (v register skladov tveganega kapitala pri ministrstvu za finance je vpisanih pet skladov pri čemer ima samo eden upravljalca iz dejavnosti finančnega poslovanja, vsi drugi pa se ukvarjajo s povsem drugačnimi zadevami? Zakaj ste se odločili za naložbe v druge sklade tveganega kapitala in ne na primer za neposredne vložke sklada SPS v podjetja? V luči izvajanja svojega poslanstva je Slovenski podjetniški sklad, ki ga je RS ustanovila z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za razvojne investicije, v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravil Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP za obdobje 2009 – 2013 (v nadaljevanju: PIFI). S tem programom, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji 50. redni seji dne 22.10.2009, SPS želi na najbolj optimalen način spodbujati hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja, tako s stališča pravil državnih pomoči oz. pravil evropske kohezijske politike, ki se bodo kombinirala pri vzpostavitvi tega programa, kot tudi s stališča povpraševanja oz. nudenja ugodnih finančnih virov MSP. Pomanjkanje lastniških in ugodnih dolžniških virov za hitro rastoča podjetja je namreč pokazala tudi analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila izvedena v letu 2008 s strani Evropskega investicijskega sklada (GAP Analysis, 2008). PIFI se bo tako izvajal po principu holdinškega sklada, kjer bo vlogo holdinškega sklada prevzel SPS in bo izvajal instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ki kapitalsko vstopajo v MSP s potencialom rasti, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor družb tveganega kapitala predvidena sredstva ne bodo porabljena oz. če se bo za to pokazala potreba. Za izvajanje PIFI so predvidena sredstva v višini 35,05 mio EUR, razpis za instrumente lastniškega financiranja pa bi bil objavljen predvidoma januarja 2010. Na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja je tako v ospredju podpora MSP s potencialom hitre rasti, ki bi jim na tak način omogočili dostop do svežih finančnih sredstev ter posledično lažji in boljši prodor na domači oz. tuji trg. Z načinom organizacijske izvedbe PIFI preko holdinškega sklada pa želi RS pospešiti razvoj trga tveganega kapitala, nastajanje novih DTK in povečanje obsega ponudbe tveganega kapitala na slovenskem trgu. Instrumenti lastniškega financiranja predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK), ki delujejo v Sloveniji skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/2007 in 57/2009; v nadaljevanju: ZDTK), in kapitalsko vstopajo v MSP-je s potencialom hitre rast v Sloveniji. Na podlagi transparentnega javnega razpisa izbrani DTK-ji bodo finančni prispevek RS lahko koristile za kapitalske naložbe v obliki tveganega kapitala v MSP s potencialom hitre rasti. Ta podjetja bodo v nadaljnji fazi lahko podprla tudi z mezzanin kapitalom. DTK-ji bodo morali delovati skladno s Smernicami skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja 2006/C 194/02 (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in ZDTK. Pri merilih za izbor oz. ocenjevanju DTK-jev, ki bodo morale biti ustanovljene v RS, bo neodvisna razpisna komisija, ki jo bo na predlog SPS potrdil njegov Nadzorni svet, upoštevala predvsem vpliv posameznega podprtega projekta na dvig konkurenčnosti podjetij, ki bodo v končni prejemniki teh sredstev, s tem da bo podrobno pregledala investicijsko politiko DTK (cilje DTK, pričakovano višino finančne podpore, sektor investicijskih aktivnosti, velikost predvidenih investicijskih projektov in njihovo pričakovano trajanje, marketinški načrt in tveganja DTK) in usposobljenost investicijskega managementa oziroma oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah ter predhodne izkušnje upravljavske družbe (CV oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah z opisom njihovih kvalifikacij in poklicnih izkušenj, predhodne izkušnje upravljavske družbe v zvezi z lastniškimi naložbami oziroma naložbami tveganega kapitala za že obstoječe DTK ter utemeljitev pomena ustanovitve nove DTK za slovenski trg za nove DTK, npr. specializacija). S poudarkom na preverjanju usposobljenosti upravljavcev DTK želimo na dogi rok spodbuditi razvoj tega področja upravljanja v RS, pri tem pa je verjetno neizogibno, da v slovensko okolje prenesemo znanje tudi iz tujine oz. uporabimo znanje slovenskih managerjev s tega področja, ki aktivno poslujejo v tujini. Za takšno izvedbo programa PIFI in s tem ukrepov lastniškega financiranja se je RS se določila, ker so se razmere na trgu tveganega kapitala od leta 2006, kjer je načrtovala neposredne lastniške naložbe v MSP, spremenile. Slovenija je v letu 2007 dobila prvi zakonski okvir delovanja DTK, ki v smislu stimulacije te dejavnosti kapitalske dobičke iz naložb tveganega kapitala izvzema iz davčnih obveznosti DTK. Prav tako je obstoječ trg izrazil veliko večji interes po takšnem sodelovanju z državo, kot pa v primeru javne družbe tveganega kapitala, ki bi imela svojega upravljavca prav tako v obliki javne družbe. Nenazadnje pa je model holdinškega sklada, preko katerega se bo PIFI izvajal, oblika dobre prakse iz tujine, ki jo zelo podpira Evropska komisija, saj pomeni zelo pregledno in učinkovito obliko porabe evropskih sredstev.
Podjetja lahko kandidirajo za pridobitev posameznega produkta tako, da se prijavijo na objavljeni javni razpis Sklada za posamezni produkt. Zainteresirano podjetje, ki ustreza pogojem posameznega razpisa, se prijavi na razpis z uradno oddajo vloge, ki mora biti pripravljena skladno z razpisnimi pogoji v objavljenem javnem razpisu in s tem postane prijavitelj. Za pripravo in oddajo vloge je odgovoren prijavitelj sam – torej podjetje, ki se prijavlja. Vsebina vloge je predstavljena v vsakem razpisu posebej, osnovna elementa sta: prijavni list (dosegljiv za vsak razpis posebej v elektronski obliki na spletni strani www.podjetniskisklad.si pod rubriko RAZPISI) in poslovni načrt, ki ga najdete pod kategorijo POMOČ UPORABNIKOM/Pripomomoček za pripravo poslovnega načrta. S pomočjo orodja, ki je že v naprej pripravljeno lahko samostojni podjetniki in gospodarske družbe samostojno pripravijo poslovni načrt. Potrebno je dodati še nekaj uradnih dokazil, vendar večjih birokratskih težav s pripravo vloge podjetja nimajo. Sklad zahteva le najnujnejše dokumente v povezavi z pravilnim koriščenjem nacionalnih in evropskih sredstev za podjetniški sektor. Če podjetje izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa za posamezni produkt, se prijavi tako, da na Slovenski podjetniški sklad pošlje uradno vlogo s pripisom “Ne odpiraj", vloga za produkt (ime produkta). Vloga mora minimalno vključevati: Prijavni list za pridobivanje pomoči (prijavni list najdete pod razpisi za vsak produkt posebej, pa tudi pod rubriko PRIPOMOČI- ELEKTRONSKI OBRACI. Prijavni list lahko dobite tudi na sedežu Sklada. Poslovni načrt (po želji lahko podjetniki uporabijo pripomoček za pripravo poslovnega načrta za d.o.o. ali s.p., ki je dosegljiv na spletni Sklada pod vsakim produktom posebej oz. pod rubriko POMOČ UPORABNIKOM-PRIPOMOČEK ZA PRIPRAVO POSLOVNEGA NAČRTA. Pozitivni bančni sklep o odobritvi kredita (pri produktih, ki vključujejo bančne kredite) Bonitetna dokazila: a) za gospodarske družbe: BON-2 (AJPES), b) za samostojne podjetnike: potrdilo o plačanih davkih od pristojne izpostave Predračuni (le pri produktih za posebne spodbude) Popolni seznam dokumentov za popolno vlogo je naveden v posameznem razpisu za vsak produkt posebej.
Da so podjetniki pravočasno obveščeni o razpisih Sklada, se lahko prijavijo na e-novice na spletni strani.
Državne pomoči SPS dodeljuje v skladu z zakonsko podlago preko javnih razpisov. Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada www.podjetniskisklad.com/razpisi.V vsakem razpisu je potrebno preveriti pogoje razpisa: Kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje bančnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)? Katera podjetja so upravičena do prijave (upravičenci)? Katere investicije so upravičene do državne pomoči (upravičeni stroški)? Katera podjetja so zaradi pravil državnih pomoči izločena in se ne morejo prijaviti? Kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)? Preko javnih razpisov Sklad podeljuje finančne pomoči neposredno (direktno s strani Sklada) ali posredno (preko bank, družb tveganega kapitala itd….). Razpisna dokumentacija za prijavo na javni razpis Sklada je dosegljiva na spletni strani Sklada:  http://www.podjetniskisklad.si/razpisi in na sedežu Sklada.
Top