Novice

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je decembra 2018 s SID banko podpisal finančni sporazum, na osnovi katerega je SPS pridobil 28 milijonov evrov iz Sklada skladov in na ta način postal  posrednik mikroposojilne linije za MSP v okviru Sklada skladov.  Cilj SKLADA SKLADOV je, da vašemu podjetju olajšamo financiranje vsakodnevnega poslovanja. Več o Skladu skladov lahko preberete tukaj. 
Datum objave Naziv Oznaka Povezava Vir 20.5.2003 Priporočilo Komisije o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij 2003/361/ES Povezava L124/36 20.12.2013 Uredba o Evropskem socialnem skladu 2013/1304/EU Povezava L347/470 20.12.2013 Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj 2013/1301/EU Povezava L347/289 20.12.2013 Uredba o Kohezijskem skladu  2013/1300/EU Povezava L347/281  22.7.2013 Uredba Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči  2013/733/EU Povezava L204/11 22.7.2013 Uredba Sveta (EU) o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES 2013/734/EU Povezava L204/15 23.7.2013 Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020  2013/C 209/01 Povezava L209/1 18.12.2013 Uredba Komisije (EU) o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis 2013/1407/EU Povezava L352/1 20.12.2013 Uredba o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu 2013/1303/EU Povezava L347/320 22.1.2014 Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja 2014C 19/04 Povezava L19/4 17.6.2014 UREDBA KOMISIJE o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe 2014/651/EU Povezava L187/1 27.6.2014 Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije 2014C 198/01 Povezava L198/1   Navodila za pripravo programov in izvajanje skladov   Povezava      
Datum objave Naziv Oznaka Vir 25.2.2008 Navodila za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007 - 2013 in uporaba le teh za potrebe Javnega sklada RS za podjetništvo     9.12.2013 Zakon o javnih financah ZJF Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13 30.5.2014 Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 ZIPRS1415 Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1 in 38/14 11.1.2013 Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije   Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011 in 3/13 29.5.2002 Zakon o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ZUKLPP Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 - ZSRR, 22/00 - ZJS, 67/01 in 47/02 22.11.2013 Predpisi Banke Slovenije o upravljanju s tveganji, izdani na podlagi 129. člena zakona o bančništvu ZBan-1 Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo, 52/11 - popr., 9/11 - ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 - ZS-K in 96/13 15.4.2004 Zakon o spremljanju državnih pomoči ZSDrP Uradni list RS, št. 37/04 4.7.2014 Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«   Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14 8.10.2013 Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1 Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13 2.7.2013 Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah ZPRPGDT Uradni list RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo, 51/11, 39/13 in 56/13 17.2.2014 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo 24.7.2009 Zakon o družbah tveganega kapitala ZDTK Uradni list RS, št. 92/07 in 57/09 11.4.2005 Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji   Uradni list RS, št. 37/05 18.1.2013 Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013   Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10, 79/10 in 4/13 9.7.2010 Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ   Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10   Priročnik celostne grafične podobe kohezijskega in strukturnih skladov EU v programskem obdobju 2007 – 2013, oktober 2007       Navodila organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007 - 2013, Ljubljana, december 2009    
 Strateški dokument  Vsebina Povezava  Slovenska industrijska politika – SIP, februar 2013 Vlada RS je sprejela Slovensko industrijsko politiko (SIP) kot strateški dokument, ki predstavlja nabor usmeritev za povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja, za krepitev podjetništva in inovacijske sposobnosti gospodarstva, za učinkovit odgovor na družbene izzive ter aktivnosti za trajnostni razvoj industrije. Hkrati je SIP pomemben element pri pripravi operativnega programa za večletno obdobje finančne perspektive 2014 – 2020 ter pripravo programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije. Pomemben poudarek v okviru SIP je na izboljšanju dostopa do virov financiranja, kjer so usmeritve v : • Podporo rasti in razvoju podjetij ter širitvi na tuje trge preko dolžniških virov financiranja (instrumenti finančnega inženiringa: subvencioniranje obrestnih mer, mikrokrediti, mikrogarancije, krediti in mezzanin krediti, garancije, itd). • Nadaljnji razvoj lastniških virov financiranja (krepitev in učinkovito delovanje skladov semenskega in tveganega kapitala) ter razvoj drugih sodobnih obliki financiranja, vključno z javno zasebnim partnerstvom, • Spodbujanje podjetništva za posebne ciljne skupine (mladi, ženske, socialni podjetniki, mikropodjetniki), • Podpora rasti in razvoju podjetij na enostaven in hiter način financiranja za določen namen. Povezava     Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 (osnutek)  Strategija razvoja Slovenije predstavlja krovni strateški dokument, ki opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije do leta 2020. V dokumentu so opredeljena štiri prioritetna področja: • Konkurenčno gospodarstvo • Znanje in zaposlovanje • Zeleno življenjsko okolje • Vključujoča družba V okviru opredeljenih prioritet so identificirane naslednje tri horizontalne razvojne vsebine za katere se bo namenil del razvojnih sredstev, ki bodo razpoložljiva do leta 2020: • raziskave in razvoj ter inovacije, • zagon, rast in razvoj malih in srednjih podjetij, • zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje, znanje in kompetence (mladi in starejši). Povezava Partnerski sporazum Slovenije (osnutek) Partnerski sporazum je dokument, ki mora vsebovati jasne utemeljitve izbranih strateških prioritet v državi, ob upoštevanju spodbujanja sodelovanja in koordinacije med različnimi deležniki. Poglavitni elementi Partnerskega sporazuma: • skladnost s strategijo EU 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ustrezati mora zahtevam posameznega sklada EU (tj ESRR, ESS, KS, EKSRP, ESPR) tako da bo zagotovljena ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, • integralni pristop k teritorialnemu razvoju, ki bo podprt s strani skladov EU, • učinkovita implementacija. Povezava Strategija pametne specializacije Strategija pametne specializacije Slovenije predstavlja strateški in izvedbeni načrt za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in družbe s podporo EU sredstev v obdobju 2014-2020. Strategija pametne specializacije ni strategija specializacije samo v visokotehnoloških dejavnostih, ampak predstavlja strategijo za ustvarjanje in dvig dodane vrednosti v vseh dejavnostih in s tem za njihovo prestrukturiranje, na podlagi identificiranih prioritet, predvsem pa daje možnost za ustvarjanje novih delovnih mest. Povezava Akcijski načrt za podjetništvo 2020 (dokument) Akcijski načrt za podjetništvo 2020 je usmerjen v podporo podjetnikom in k radikalnim spremembam podjetniške kulture v Evropi. Načrt postavlja v ospredje ključno vlogo izobraževanja in usposabljanja pri vzgoji novih generacij podjetnikov, vključuje pa tudi posebne ukrepe za spodbujanje podjetništva med mladimi, ženskami, starejšimi, migranti in brezposelnimi. Del načrta je tudi osredotočen k odpravljanju ovir na poti do podjetništva in sicer z ambicioznimi ukrepi, ki so v pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja in novim podjetjem, ter omogočajo uspešnejši prenos lastništva podjetja, boljši dostop do financiranja ter še eno možnost po stečaju za poštene podjetnike. Povezava Operativni program za obdobje 2014-2020 Z vlaganjem sredstev Evropskih strukturnih in investicijskih skladov bo Slovenija prispevala k izpolnjevanju naslednjih ciljev: • Dvig konkurenčnosti, produktivnosti in inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva, temelječega na raziskavah in inovacijah; • Zvišanje zaposlenosti ženskih in moških predvsem v ključnih ciljnih skupinah (mladi, starejši, dolgotrajno brezposelni, nižje izobraženi); • Doseganje nacionalnih ciljev na področju podnebno energetskega paketa; • Zmanjšanje števila oseb, ki se soočajo z visokim tveganjem revščine in socialne izključenosti. Povezava Jamstvo za mlade – Izvedbeni načrt 2014-2015 Jamstvo za mlade je aktualen evropski projekt na področju zaposlovanja mladih, ki ga sprejema Vlada RS in s tem sledi pozivu Evropske Komisije, naj države članice zagotovijo, da vsi mladi v starosti od 15-29 let v Evropi v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za obdobje 2014-2015, ki ga je Vlada RS sprejela konec januarja 2014 zajema 36 ukrepov, v ukrepe bi naj bilo vključenih več kot 63.000 mladih. Načrtovane aktivnosti, ki se bodo izvajale bodo med drugim pokrivale tudi področje podjetništva in inovativnosti ter različne spodbude za zaposlovanje. Posebna pozornost v okviru ukrepov se tako namenja spodbujanju podjetništva oz. pomoč tistim, ki bi želeli stopiti na pot podjetništva, v katerega se bodo z različnimi resursi vključila vsa pristojna ministrstva. Na podlagi diferenciranega pristopa (ločitev na tiste, ki si želijo manj tveganih poslovnih odločitev in tiste, katerih ideje so povezane s tveganim kapitalom) naj bi se podjetnikom v prvih letih pomagalo s čim več spodbudami in svetovanjem. Povezava Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016 Socialno podjetništvo med drugim omogoča dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja ter zagotavlja dodatna delovna mesta z dobro, morda tudi inovativno poslovno priložnostjo. Zakon o socialnem podjetništvu, ki ga je Vlada RS sprejela marca 2011 določa ukrepe za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij, ki zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja. Vlada RS je tako na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu sprejela Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016, ki zagotavlja načrtovan razvoj socialnega podjetništva v RS za obdobje štirih let, kjer je tudi opredelila njene izvajalce. Strategija določa tri strateške razvojne cilje. Največji poudarek v Programu ukrepov 2014-2015 je na drugem razvojnem cilju t.j. nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo in številnih ukrepih za njegovo dosego. Povezava
Institucija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Povezava  Ministrstvo za finance RS Povezava GZS – Gospodarska zbornica Slovenije Povezava  OZS – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Povezava  SPIRIT – Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja investicij in turizma Povezava Slovenski podjetniški portal Povezava Portal za podjetja in podjetnike Povezava Evropski programi in pobude Evropska Komisija Povezava European Investment Fund  Povezava HORIZON 2020 Povezava COSME Povezava EEN – Evropska podjetniška mreža Povezava
V pripravi.
V pripravi.
Organizacijska shema Slovenskega podjetniškega sklada deluje na podlagi Zakona o javnih skladih. Na Skladu je na dan 31.12.2018 zaposlenih 36 oseb.
1. Uprava in vodstvo     Direktorica mag. Maja Tomanič Vidovič  e-mail: maja.tomanic-vidovic@podjetniskisklad.si Vodja sektorja finančnih spodbud mag. Boštjan Vidovič   e-mail: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si Vodja sektorja za finančno poslovanje Milena Šiško   e-mail: milena.sisko@podjetniskisklad.si Vodja sektorja razvojnih služb Simona Grobelnik   e-mail: simona.grobelnik@podjetniskisklad.si Vodja sektorja za posebne razvojne spodbude  Rok Huber e-mail: rok.huber@podjetniskisklad.si 2. Nadzorni svetNa dan 07.09.2018 je sestava Nadzornega sveta Sklada naslednja:  PredsednikJernej TovšakMinistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ostali člani nadzornega sveta so: 1.     Marko Drofenik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2.     Aleška Korenčič Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 3.     Goran Kitić Ministrstvo za finance 4.     Samo Hribar Milič Gospodarska zbornica Slovenije 5.     Drago DelalutObrtna zbornica Slovenije 6.     mag. Kristjan Hvala Združenje bank Slovenije
Opis produkta Razpis Najpogostejša vprašanja Oznaka produkta P7- Mikrokrediti 2019 Kratek opis produkta Produkt predstavlja: - ugodni neposredni kredit SPS-a po ugodni pogodbeni obrestni meri Namen produkta Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta, predstavljenih v vlogi za financiranje. Končni prejemniki - mikro,mala ter start up podjetja Ugodnosti za končne prejemnike Neposredni krediti SPS-a so za prejemnike ugodnejši zaradi: nižje obrestne mere nižje zavarovalne zahteve ročnosti kredita  možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov brez stroškov odobritve kredita Upravičeni stroški Upravičeni stroški so: stroški materialnih investicij, stroški nematerialnih investicij stroški financiranja obratnih sredstev Podrobneje so upravičeni stroški definirani na ravni posameznega razpisa. Merila za ocenjevanje prijavljenih projetkov Vse formalno popolne vloge, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so skladne z namenom javnega razpisa, oceni komisija za dodelitev sredstev na osnovi kvalitativne in/ali kvantitativne ocene. Na podlagi te ocene vloga pridobi pozitivno oziroma negativno mnenje. Komisija za dodelitev sredstev poda predlog Upravi SPS-a v odločanje za vse formalno popolne in pravno formalne ustrezne vloge, s pridobljenim pozitivnim kot tudi negativnim mnenjem. Uprava SPS-a sprejme končno odločitev s sklepom o odobritivi oziroma sklepom o nedobritvi vloge. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije.   Sofinanciranje Republike Slovenije in EU iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov.  ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA GLEDE RAZPISA IN RAZPISNE DOKUMENTACIJE ZA PRODUKT P7-MIKROKREDITI ZA MIKRO IN MALA PODJETJA Katero podjetje lahko kandidira na javnem razpisu? Odgovor: Na razpisu za mikrokredit, lahko kandidirajo mikro in mala podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge z omejeno odgovornostjo, ki opravljajo gospodarsko dejavnost), ki so ustanovljena najkasneje v letu 2012. Imeti morajo zagotovljen trg, njihova bonitetna ocena po bonitetnem modelu S.BON AJPES (na podlagi zadnjih objavljenih računovodskih izkazov) dosega oceno od SB1 do vključno SB7, kar pomeni, da je zmožnost poravnavanja obveznosti vsaj povprečna. Ali se pri določanju velikosti podjetja uporabljajo kriteriji iz Zakona o gospodarskih družbah? Odgovor: Za namene tega razpisa se za opredeljevanje velikosti podjetja uporabljajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008. Prilogo 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008 najdete na spletni strani: http://www.podjetniskisklad.si/index.php?option=com_content&view=article &id=65&Itemid=85. Kazalci, ki se upoštevajo pri izračunavanju velikosti so isti kot po ZGD (zaposleni, bilančna vsota ali prihodki), vendar z različnimi mejnimi vrednostmi. Je pa način izračunavanja odvisen od odnosa (povezav), ki ga ima neko podjetje z drugimi. Namreč vpeljujeta se dva tipa odnosa med podjetji, ki vplivata tudi na način izračunavanja velikosti in sicer: - povezana podjetja – neko podjetje ali skupina povezanih podjetij ima v drugem 50% ali več lastniškega deleža ali glasovalnih pravic. Pri izračunu se upošteva 100% vrednosti kazalnikov prijavitelja in 100% vrednosti kazalnikov vseh povezanih podjetij. Povezave niso omejene zgolj na prvi nivo v verigi (navzgor in navzdol). - partnerska podjetja – neko podjetje ali skupina povezanih podjetij ima v drugem podjetju od 25% do 50% lastniškega deleža ali glasovalnih pravic. Pri izračunu se upošteva 100% vrednosti kazalnikov prijavitelja in % deleža podatkov vseh podjetij, ki so v partnerskem odnosom s prijaviteljem. Povezave so omejene zgolj na prvi nivo partnerstva v verigi (navzgor in navzdol). - podatki za podjetja oz. skupino povezanih podjetij, kateri so v odnosu s prijaviteljem z manj kot 25%, niso relevantna za izračun velikosti.  Ali pomeni datum oddaje vlog datum, do katerega mora biti vloga na Skladu ali pa za datum oddaje šteje poštni žig na ovojnici? Odgovor: Za datum oddaje vloge šteje poštni žig na pisemski ovojnici. Ali je za pripravo vloge potrebno koristiti zunanjega svetovalca? Prosim, če mi lahko posredujete naslov kakšnega svetovalca, ki bi mi pomagal pri pripravi vloge. Odgovor: Vloga, ki jo podjetje odda na razpis mora biti pripravljena v skladu z navodili razpisa in mora vsebovati elemente, ki so opredeljeni pod točko Vsebina vloge. Sklad razpisuje razpis samostojno, brez sodelovanja z ostalimi podpornimi institucijami. Morebitna vabila zunanjih svetovalnih institucij, ki navajajo partnersko sodelovanje s Skladom so zavajajoča. V kolikor v podjetju nimate ustreznih kadrov, ki bi lahko ustrezno pripravili vlogo, se seveda lahko poslužite pomoči zunanjih svetovalcev oz. svetovalnih podjetij. Ponovno pa opozarjamo, da se podjetja, ki želijo kandidirati na tem javnem razpisu samostojno odločijo ali se bodo poslužila takšne pomoči. Kateri so upravičeni stroški, ki jih podjetje financira iz naslova odobrenega mikrokredita? Odgovor: Upravičeni stroški so izdatki za materialne investicije (nakup opreme, gradnja ali nakup poslovnih prostorov), izdatki za obratna sredstva (nakup materiala, nakup trgovskega blaga, opravljene storitve, za plače). Upravičeni stroški morajo nastati za potrebe poslovnih procesov, ki jih opravlja na območju RS. Kolikokrat lahko črpam kredit? Odgovor: Sredstva odobrenega kredita se morajo porabiti namensko za plačilo upravičenih stroškov projekta, ki so bili odobreni z vlogo, s katero je kreditojemalec kandidiral na tem javnem razpisu. Črpanje je enkratno. Katere račune lahko predložim? Odgovor: Kreditojemalec je dolžan pred koriščenjem kredita na Sklad v tabeli »Najava porabe kredita«, navesti račune, ki jih bo s kreditom in lastnimi sredstvi poravnal. Kredit se lahko črpa namensko za upravičene stroške iz javnega razpisa, nastale od 01.12.2013 do 25.08.2014. Strošek nastane z dnem sklenitve dolžniško upniškega razmerja. Kakšen je skrajni rok koriščenja kredita? Odgovor: Skrajni rok koriščenja kredita je 5 mesecev od tekočega odpiranja vlog. Kakšen so roki za moratorij in odplačilo kredita? Odgovor: Najkrajša ročnost kredita je 12 mesecev, najdaljša pa 60 mesecev. Najdaljši možni moratorij na odplačilo glavnice je 6 mesecev. Začetek moratorija se prične z zapadlostjo roka za črpanje kredita. Ali mora podjetje predložiti na Sklad instrumente zavarovanja? Odgovor: Ob podpisu pogodbe podjetje predloži 2 bianco menici s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice ter uredi osebno poroštvo vsaj enega lastnika podjetja oz. drugo. Solidarni porok ob sklenitvi kreditne pogodbe Skladu izroči 2 bianco menici s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice. Kateri upravičeni stroški so podlaga za črpanje kredita? Odgovor: Podjetje lahko črpa kredit po sklenitvi kreditne pogodbe in ureditvi celotnega zavarovanja kredita. Kredit se lahko črpa namensko za upravičene stroške projekta, ki so bili odobreni z vlogo, s katero je kreditojemalec kandidiral na javnem razpisu in so nastali od 01.12.2013 do 25.08.2014. Strošek nastane z dnem sklenitve dolžniško upniškega razmerja. Črpanje je enkratno. Mikrokredit ni namenjen poplačilu že obstoječih kreditov ali leasing pogodb vlagatelja. S sredstvi odobrenega kredita ni dovoljena refundacija že plačanih obveznostih vlagatelja. Kakšni so kreditni pogoji? Odgovor: Najnižji znesek kredita znaša 5.000,00 EUR, najvišji znesek kredita znaša 25.000,00 EUR. Upravičeni stroški niso omejeni, upoštevajo se stroški z DDV. Kredit lahko krije do 85% vrednosti upravičenih stroškov. Preostalih 15% predstavljajo lastna sredstva ali drugi viri. Obrestna mera za pogodbene obresti je fiksna, določena v % p. a. (z besedo: odstotki letno). Pogodbena obrestna mera je 3,5% p.a. Obrestno obdobje, za katerega se obračunava pogodbena obrestna mera, je mesečno. Kakšen je način odplačevanja kredita? Odgovor: Način odplačevanja kredita je mesečno, obročno, kreditojemalec odplačuje kredit skladno z amortizacijskim načrtom ter skladno z roki, določenimi v kreditni pogodbi. Kakšno dokumentacijo je potrebno predložiti ob črpanju kredita? Odgovor: Mikrokredit lahko podjetje koristi šele po ureditvi celotnega zavarovanja. Predloži izpolnjen in potrjen obrazec »Najava porabe kredita«. Obrazec je dosegljiv na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Podjetje naknadno, v skladu s pozivom Sklada predloži ustrezno dokumentacijo (računi, gradbene situacije, itd.), ki jih je navedel v obrazcu.
Mikrokrediti za mikro in mala podjetja (P7) Mikrokrediti za podjetja s statusom socialnega podjetja (P7 sop) Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji (P7R) MIKROKREDITI predstavljajo neposredne kredite Sklada po ugodni pogodbeni obrestni meri. Mikrokredite lahko koristijo MSP5+ podjetja oz. specifične ciljne skupine podjetij, ki v Sloveniji predstavljajo določeno tržno vrzel (npr. podjetja, ki imajo sedež podjetja ali obrata oz. opravljajo dejavnost na določenem problemskem območju; podjetja opredeljena po sektorjih oz. dejavnostih, fazi razvoja,...).S tovrstno obliko financiranja je podjetjem v četrti razvojni fazi omogočen dostop do ugodnih virov financiranja za financiranje rasti, razvoja, investicij in tekočega poslovanja. Cilj je omogočiti dostop do virov financiranja po ugodnih pogojih financiranja, ki se kažejo v nižji obrestni meri, nižjih zavarovalnih zahtevah, ročnosti kredita ter možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita ter omejitvijo izvajanja prekomernih postopkov odobritve kredita (enostavnejši in hitrejši postopek pridobitve kredita).  
Top