Ljubljana, 09.01.2019 Predstavniki SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju SPS) so podpisali finančni sporazum, na osnovi katerega je Slovenski podjetniški sklad pridobil 28 milijonov evrov iz Sklada skladov. Skupaj s podpisom tega finančnega sporazuma, je SID banka doslej iz Sklada skladov finančnim posrednikom zagotovila že 73 milijonov evrov kohezijskih sredstev za prva dva instrumenta (Raziskave, razvoj in inovacije ter Mikroposojila), na podlagi česar bo slovenskim podjetjem in drugim končnim prejemnikom skupaj z vzvodom omogočila financiranje v višini najmanj 110 milijonov evrov.
Poseben pomen ima tudi sodelovanje med javnimi spodbujevalnimi institucijami, torej SPSom, saj se na ta način veča in sistemizira finančni instrumentarij, ki je na voljo slovenskemu gospodarstvu in drugim končnim prejemnikom. Skupno bo do leta 2023 preko SPSa na voljo 42 milijonov evrov finančnih spodbud v obliki mikroposojil, katere mora SPS posredovati samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem ter zagonskim (»start-up«) podjetjem. Podrobni pogoji so razvidni iz razpisa, ki ga je SPS že objavil tudi na svoji spletni strani. V odvisnosti od dinamike in potreb po dodatnih sredstvih je dana tudi možnost povečanja sredstev.
Vir slike: SID banka
SID banka je na osnovi javnega razpisa v okviru Sklada skladov že v septembru 2018 podpisala sporazum s Sberbanko v vrednosti 30 milijonov sredstev, ki so namenjena dolgoročnim posojilom za naložbe na področju raziskav, razvoja in inovacij podjetjem vseh velikosti, samostojnim podjetnikom in zagonskim (“start-up”) podjetjem. V oktobru 2018 je bil podpisan finančni sporazum s Primorsko hranilnico Vipava v višini 15 milijonov evrov sredstev, ki so v obliki mikroposojil na voljo mikro in malim podjetjem, samostojnim podjetnikom ter zagonskim (“start-up”) podjetjem. Posojila na podlagi navedenih sporazumov se že odobravajo.
V kratkem bodo na voljo tudi posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb in posojila za urbani razvoj v mestnih občinah, v nadaljevanju leta pa tudi novi instrumenti garancij za raziskave, razvoj in inovacije ter MSP in instrument lastniškega financiranja za podporo MSP.
Za zagotavljanje dodatnih ugodnih virov za financiranje zelenih projektov in modelov krožnega gospodarstva, je SID banka kot prvi slovenski izdajatelj na mednarodnih kapitalskih trgih v decembru izdala tudi zeleno obveznico v znesku 75 milijonov EUR. SID banka je tako ena izmed prvih izdajateljev zelenih obveznic v tem delu Evrope.
SID banka, kot največja javno spodbujevalna institucija v Sloveniji, tako tudi preko Sklada skladov finančnim posrednikom omogoča doseganje sinergijskih učinkov s kombinacijo različnih dolgoročnih virov in s tem zagotavljanje boljših in ugodnejših pogojev za končne prejemnike.
O SKLADU SKLADOV
Namen in višina sredstev
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SID banka sta novembra 2017 podpisala sporazum o financiranju, s katerim se je oblikoval prvi Sklad skladov, namenjen povratni uporabi evropskih kohezijskih sredstev do leta 2023. Z oblikovanjem Sklada skladov, ki ga upravlja SID banka, je bil z uporabo finančnih instrumentov, storjen pomemben korak v smeri prehoda iz nepovratnih v povratna sredstva. Sredstva se posredujejo preko finančnih posrednikov, to je bank in hranilnic ter javnih skladov, kot tudi neposredno s strani SID banke.
Namen tako oblikovanega sklada je financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekočega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja s trajnostno uporabo evropskih kohezijskih sredstev.
Finančni instrumenti so oblikovani na štirih področjih, kjer obstaja tržna vrzel financiranja in sicer:
- raziskave, razvoj in inovacije;
- konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij;
- energetska učinkovitost in
- urbani razvoj.
V okviru Sklada skladov je zagotovljenih 253 milijonov evrov povratnih sredstev evropske kohezijske politike (EKP). Zaradi zahteve po finančnem vzvodu in ponovni uporabi vrnjenih sredstev evropske kohezijske politike bodo finančni posredniki zagotovili še dodatna sredstva v okvirni višini 150 milijonov evrov, kar pomeni, da bo podjetjem in drugim končnim prejemnikom skupaj na voljo več kot 400 milijonov evrov.
Prednosti finančnih instrumentov:
- oblikovanje instrumentov na področju ugotovljenih tržnih vrzeli;
- pritegnitev zasebnega kapitala (zahtevan vzvod);
- multiplikativni učinki;
- tržna presoja projektov vgrajena v sam proces;
- boljša finančna disiplina ter večji učinki podprtih projektov;
- trajnosti oz. revolving značaj (ponovna uporaba sredstev);
- bolj učinkovita razporeditev razvojnih sredstev države;
- zmanjšana možnost zlorabe sredstev in vpliv na izkrivljanje konkurence.
Končnim prejemnikom finančni instrumenti Sklada skladov omogočajo višjo stopnjo zadovoljevanja potreb, in sicer z vidika kapitala, nižjih obrestnih mer, daljših ročnosti, manjših zahtev po zavarovanjih (ali brez zavarovanj) in daljših moratorijev.
Več informacij o Skladu skladov: www.skladskladov.si
Sofinanciranje Republike Slovenije in EU iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Sorodne objave