Slovenski podjetniški sklad (SPS) in SID banka bosta v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom do konca leta omogočila skupaj preko 512 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin. V treh mesecih bodo v tem okviru zaživela tudi nova posojila v višini 100 milijonov evrov za podjetja, prizadeta v avgustovskih poplavah.
Od 512 milijonov evrov povratnih spodbud, jih je 333,2 milijona evra takih, kjer sredstva poleg obeh institucij zagotavlja tudi gospodarsko ministrstvo, preostalih 178,8 milijona evrov povratnih spodbud pa financirata le SID banka in SPS. Poleg teh povratnih sredstev bo gospodarsko ministrstvo letos namenilo gospodarstvu tudi 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru 42 javnih razpisov. Gospodarstvu bo letos tako namenjenih skupaj 851,2 milijona evrov nepovratnih in povratnih sredstev vseh treh institucij.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal: »Naš skupni cilj je podpreti podjetja pri njihovi rasti, razvoju ter poslovanju, da povečamo produktivnost in inovativnost, s tem pa tudi konkurenčnost in dodano vrednost slovenskega gospodarstva.«
V ukrepih, ki jih gospodarsko ministrstvo pripravlja skupaj s SID banko in SPS, so združena i) proračunska ali evropska finančna sredstva ministrstva, ii) finančna sredstva, s katerimi gospodari SID banka oziroma namensko premoženje SPS ter iii) dodatno angažirani zasebni kapital komercialnih finančnih institucij. »Na ta način dosežemo večji obseg spodbud, finančna sredstva pa v daljšem časovnem obdobju tako večkrat ‘obrnemo’ oziroma jih koristimo ter se tako tudi multiplicirajo,« pojasnjuje minister Han.
SID banka in SPS nudita povratne oblike spodbud za podjetja, kot so ugodni krediti in garancije ter lastniško in kvazi lastniško financiranje. Minister je ob tem izpostavil prednosti povratnih spodbud: »Krediti in garancije so pomembno dopolnilo nepovratnim oblikam pomoči in obratno. Povratna sredstva so odobrena vnaprej, pri subvencijah se čaka na povračilo. Povratna sredstva omogočajo tudi kritje širših potreb podjetij, kot je npr. sofinanciranje likvidnosti, medtem ko so subvencije ožje, bolj projektno osredotočene. Državna ali »de minimis« pomoč se pri povratnih sredstvih upošteva le v višini preračunane ugodnosti v primerjavi s tržnim financiranjem – to podjetjem omogoča pridobiti višje nominalne vrednosti sofinanciranja. V času visokih obrestnih mer pa je še toliko pomembnejše tudi financiranje z nižjimi obrestnimi merami od tržnih, daljšimi ročnostmi, moratoriji ter nižjimi zahtevanimi zavarovanji.«
Obenem pa je minister Han opozoril na pomen povratnih sredstev v prihodnje: »Pričakujemo, da bo nepovratnih sredstev iz evropskih ovojnic za Slovenijo tekom let vse manj. Zato je naša skupna odgovornost, da podjetja pravočasno pripravimo in jih usmerjamo k pametnemu kombiniranju sredstev.«
Sibil Klančar, direktorica direktorata za razvojna sredstva na ministrstvu je pojasnila, da obe instituciji predstavljala pomemben del ekosistema lastniškega in kvazi lastniškega vlaganja v rast in razvoj podjetij, tako v predsemenski in semenski fazi, kot kasnejših, zrelejših in tudi tveganih fazah razvoja.
»Vsebinsko zelo raznolik portfelj finančnih spodbud SID banke in SPS-a omogoča podjetjem vseh velikosti različne finančne spodbude tako za krepitev vlaganj v produktivnost in konkurenčnost kot tudi v kriznih časih zagotavljanje likvidnosti podjetij. SID banka se bolj osredotoča na posle večje obsega, medtem ko je Slovenski podjetniški sklad bolj osredotočen na posle nižjega finančnega obsega, praviloma za kredite do 100.000 evrov ali mikrokredite,« je pojasnila direktorica Klančar.
Ministrstvo je s SID banko v 13-letnem obdobju vzpostavilo šest posojilnih skladov za različne namene v skupni začetni vrednosti 848 milijona evrov. Od tega je ministrstvo prispevalo 225,7 milijona evrov (27 odstotkov), SID banka pa 622,3 milijona evrov (73 odstotkov). Prvi v Sloveniji vzpostavljen posojilni sklad PS1 je v fazi ukinitve, ostali skladi pa še opravljajo svojo funkcijo in v obsegu vrnjenih sredstev podpirajo naložbe podjetij v tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in za omilitev negativnih kriznih okoliščin.
Skupaj s SID banko je ministrstvo v preteklih letih vzpostavilo tudi dva sklada skladov iz vira evropskih kohezijskih sredstev 2014-2020 v vrednosti 291 milijonov evrov evropskih sredstev. To vrednost smo oplemenitili z dodatnim finančnim vzvodom v višini preko 200 milijonov evrov iz kapitala SID banke in izbranih finančnih posrednikov, med njimi tudi SPS Tu smo nudili mikrokredite, kredite za raziskave, razvoj in inovacije, energetsko učinkovitost in urbani razvoj, portfeljske garancije in lastniško ter kvazi lastniško financiranje, v času covid-a pa znatno okrepili financiranje likvidnosti. Tudi ta sredstva bodo v obsegu vrnjenih sredstev služila enakim oziroma podobnim namenom financiranja rasti in razvoja še naprej, najmanj v naslednjem osemletnem letnem obdobju.
SID banka nudi različne programe, med drugim tudi izvozne kredite in programe lastniškega financiranja, vendar zaenkrat pri tem ministrstvo ni vključeno kot finančni sovlagatelj teh programov.
SPS pa je ponudnik subvencij in storitev podpornega okolja predvsem za start-up in scale-up podjetja kot tudi ugodnih kreditnih in garancijskih linij za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). V zadnjih štirih letih, od covid-19 dalje, je ministrstvo SPS-u dodelilo skupaj za 163,5 milijona evrov interventnih proračunskih sredstev, katerim je SPS dodal 129 milijonov evrov sredstev in oboje skupaj razpisal v obliki interventnih posojil ali garancij. Tako kot SID banka, tudi SPS izvaja določene programe brez finančne soudeležbe gospodarskega ministrstva.
Ministrstvo kot posredniško telo namerava v letu 2024 zagnati tudi nove finančne instrumente iz kohezijske ovojnice 2021–2027. Novi finančni instrumenti iz kohezijske ovojnice 2021–2027 bodo med drugim pripravljeni na način »mešanja sredstev« (angleško blending), kjer končni prejemnik prejme hkrati obe obliki pomoči – povratno in nepovratno.
Predsednik uprave SID banke, Borut Jamnik, je povedal: »SID banka je v preteklih letih zaradi uspešnega sodelovanja z Ministrstvom za gospodarski razvoj, turizem in šport, gospodarskim družbam, podjetnikom in zadrugam ponudila različne finančne produkte, v okviru katerih je 196 milijonov proračunskih oplemenitila s svojimi lastnimi sredstvi in tako od leta 2011 prek petih posojilnih skladov financirala 1.644 podjetij v višini skoraj ene milijarde evrov. V kratkem bomo podjetjem ponudili ugodna posojila v okviru novega 100 milijonskega sklada, pri čemer bo ministrstvo prispevalo 30 milijonov evrov, SID banka pa 70 milijonov evrov. Prav tako je SID banka z 291 milijoni evropskih kohezijskih sredstev, ki jim je dodala svoja lastna sredstva ter skupaj s sredstvi finančnih posrednikov, od leta 2017 financirala 10.000 poslov slovenskim podjetjem, občinam in javnemu sektorju v skupni višini 500 milijonov evrov. SID banka je v letu 2023 zasedla pomembno vlogo v gospodarskem sektorju, saj je njen delež posojil z ročnostjo nad 5 let v celotnem bančnem sistemu znašal kar 21,4 odstotka. Poleg tega pa s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna in evropskih kohezijskih skladov multiplikativno vpliva na gospodarstvo.«
Matej Zalar, v. d. direktorja oddelka za razvoj produktov in evropske programe v SID banki, je dodal: »Podjetjem vseh velikosti so v SID banki trenutno na voljo različna ugodna posojila za obratna sredstva in naložbe, financiranje trajnostnih projektov, projektov v turizmu, inovacij in digitalizacije, razvoja in raziskav ter energetske prenove. Do konca leta je tako podjetjem in podjetnikom na voljo še 235 milijonov evrov različnih posojil SID banke, ki jih odlikujejo nižje obrestne mere, daljše ročnosti, možnost odloga vračila glavnice, manjše zahteve za zavarovanja ter strokovno svetovanje v vseh fazah financiranja.«
»Spodbujanje konkurenčnosti in stabilnosti, dvig produktivnosti in usmerjanje MSP-jev v investicije s trajnostnim učinkom so glavni strateški cilji Slovenskega podjetniškega sklada tudi v letu 2024,« je dejala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič.
Sorodne objave
